Le mesec dni pred predvideno menjavo tretjine ustavnih sodnikov – in dva meseca pred menjavo skoraj polovice sodnikov – je od kandidature odstopil glavni kandidat Socialnih demokratov Rado Bohinc. Po njegovem mnenju ravnanje predsednika Boruta Pahorja, ki namerava kandidate za štiri nove ustavne sodnike predlagati po ideološkem in političnem načelu, predstavlja tveganje za (politično) diskreditacijo kandidatov. Sam se diskreditaciji ne želi izpostaviti.
Trgovina s kandidati
Bohinc, sicer dekan fakultete za družbene vede, za Dnevnik ni želel posebej dajati izjav, za Slovensko tiskovno agencijo pa je povedal, da je kandidiral »na prigovarjanje strokovnih krogov in na podlagi predhodnega preverjanja podpore pri koalicijski politiki«. Kandidaturo je podal že lani jeseni, ko je bil objavljen razpis. Ob spremljanju debat v medijih, ki vse bolj nakazujejo, da bo v parlamentu pri izbiri novih ustavnih sodnikov nastalo kupčkanje levi-desni, pa si je premislil. V preteklosti je v javnosti že bil diskreditiran in tega ne želi več doživeti, je dejal. Kot kandidata za ustavnega sodnika so ga že leta 2011 poslanci ostro kritizirali, njegovo kandidaturo pa zavrnili.
Politična in celo osebna diskreditacija kandidatov za ustavne sodnike je sicer pogosta, zato ni jasno, kako da Bohinc ni tega premislil že vnaprej. Res pa je, da predsednik države Borut Pahor, ki bo izmed dvaindvajsetih prijavljenih po pogovorih s strankami v parlamentu izbral štiri kandidate, ki bodo »izvoljivi«, z odločitvijo čaka zelo dolgo. Minuli teden je dejal, da bo najprej počakal na dogovor politike o članih fiskalnega sveta, kar jasno nakazuje, da gre za politično »trgovino« z imeni – levica in desnica se bosta dogovorili, katere »naše« in »vaše« kandidate podpreti. V SDS naj bi podprli koalicijske kandidate za člane fiskalnega sveta, če bodo koalicijski poslanci podprli vsaj enega ali pa morda dva kandidata desne opozicije za ustavna sodnika.
Pravni strokovnjaki so že opozorili, da je tovrstni politični pragmatizem, potiskanje strokovnih meril v ozadje političnih interesov, pri izbiri ustavnih sodnikov nesprejemljiv.
Kje bodo v službi devet let?
Bohinčev odstop pa bo še dodatno porušil krhko ravnotežje po principu »en levi, en desni« kandidat, saj je doslej štel med favorite levice. Izmed prijavljenih kandidatov kljub delno farsični situaciji v »tekmi v vzdržljivosti« še vztrajajo drugi favoriti – izredni profesor na ljubljanski pravni fakulteti Matej Accetto, vrhovni sodnik Mile Dolenc ter doktor z univerz Harvard in Oxford, ki predava na Harvardu, Klemen Jaklič. Prva dva štejejo kot kandidata levice, Jaklič pa je kandidat SDS. Socialni demokrati so se razen k Bohincu doslej nagibali tudi k izrednemu profesorju na koprski fakulteti za menedžment Matjažu Nahtigalu.
Dolgotrajno Pahorjevo čakanje pa utegne vznemiriti in odvrniti še katerega od kandidatov. Prva si je tako že kmalu po zaključku razpisa premislila profesorica kazenskega prava z ljubljanske pravne fakultete Katja Šugman Stubbs. Naš pogovor z enim od kandidatov je pokazal, da bi predsedniku Pahorju lahko kandidati zamerili tudi oteževanje osebnih okoliščin – roki se namreč iztekajo, oni pa še vedno ne vedo, v kateri službi bodo naslednjih devet let.
Če Pahor in poslanci do marca, ko odhajajo trije ustavni sodniki, oziroma aprila, ko odhaja še eden, ne bodo ujeli rokov za izvolitev, pa se bo življenje zapletlo tudi odhajajočim ustavnim sodnikom: morali bodo (za nedoločen čas) podaljšati mandat.
