Vožnja s prenizkim tlakom v pnevmatikah je nekaj, s čimer se vozniki srečujemo vsak dan, le malo pa jih tudi zares redno preverja, ali je z njimi vse v redu. V Nemčiji njihov avtomobilski klub ADAC zaradi pnevmatik posreduje v povprečju v kar 147.000 primerih na leto, ena zadnjih raziskav večjega proizvajalca pnevmatik pa je pokazala, da med 23.714 vozniki, ki so v njej sodelovali, kar 62 odstotkov vozi s prenizkim tlakom v pnevmatikah.
Tudi pri nas so podatki o odstotku voznikov, ki vozijo s premalo napolnjenimi gumami, skrb vzbujajoči. »Po nekaterih ocenah je na cestah kar 75 odstotkov vozil, ki se vozijo s prenizkim tlakom v pnevmatikah. Pravilno bi bilo, da bi vsak voznik vsaj na 14 dni preverjal tlak, to bi moral še bolj redno opravljati, če odide na pot z bolj obremenjenim vozilom, recimo na dopust. Optimalni tlak za vsako vozilo posebej skupaj določita proizvajalca pnevmatik in vozila. Če pade tlak za več kot 0,2 bara, torej za približno 10 odstotkov, že velja, da je pnevmatika premalo napolnjena,« pravi Gašper Križnar iz vulkanizerstva Stipič v Ljubljani.
Zelo nevarna, a ni prekršek
Premalo napolnjena pnevmatika ni sposobna učinkovito obdržati smeri vožnje, ob zaviranju pa se zavorna pot ekstremno podaljša. V zavijanju se preveč »zvija«, ker se zaradi manjšega stika z vozno podlago deformira. Pri tem obstaja tudi nevarnost, da se pnevmatika lahko tudi sname s platišča. »Zaradi premehke bočnice pride do prevelikih obremenitev v njeni konstrukciji, ki povzročijo povečanje temperature, pride do pregrevanja, kar predstavlja veliko nevarnost za konstrukcijske poškodbe, pojavi se velika verjetnost devulkaniziranja in s tem povečana nevarnost eksplozije. Ob vsem tem je poraba goriva precej večja, saj je trenje zaradi povečanega kotalnega upora mnogo višje, če pa je vozilo še obremenjeno ali celo preobremenjeno, se vse opisane težave samo povečajo. Skratka, varnost vožnje je na izredno nizki stopnji! Raziskave so pokazale, da se pri pnevmatiki, ki ima za 1 bar prenizek tlak, poveča poraba za 1 deciliter goriva na 100 kilometrov. Pri prenizkem tlaku za 1,5 bara pa je poraba večja celo za 2 decilitra. Če imate prenizek tlak na vseh štirih pnevmatikah, to nanese že 0,8 litra na 100 kilometrov, na razdalji 10.000 kilometrov pa je to že 80 litrov goriva,« pravi Brane Legan, inštruktor varne vožnje pri AMZS.
Zatorej se uredba, ki jo narekuje oblast v Bruslju, po kateri morajo biti vsi osebni avtomobili, terenski avtomobili za prosti čas in bivalniki, prodani po 1. novembru 2014, opremljeni s sistemom za nadzor tlaka v pnevmatikah, zdi povsem logična. Pa vendar vožnja s premalo napolnjeno pnevmatiko še ni nujno prometni prekršek. »Ker prenizek tlak v pnevmatikah ne pomeni kršitve cestnoprometnih predpisov. Policisti pa pri svojem delu seveda opozorijo voznika, če ima ta vidno premalo tlaka v pnevmatiki. Po našem mnenju se slovenski vozniki vse bolj zavedajo pomena dobrih pnevmatik in potrebe po menjavi letne in zimske pnevmatike, problema neustreznega tlaka in starosti pnevmatik pa se po našem mnenju ne zavedajo dovolj. Najpogosteje namreč ugotavljamo kršitve, ki so povezane s slabimi, izrabljenimi ali neustreznimi pnevmatikami v zimskem času,« pravi Vesna Drole s policije.
Gašper Križnar ob tem dodaja, da vozniki v povezavi s pnevmatikami radi delajo še kakšne napake, od omenjenega prenizkega tlaka do nepravilne hrambe: »Prenizek tlak v pnevmatikah je ena težava, a pogosto opažamo tudi nepravilno nastavljen kolotek vozila. Menim tudi, da bi lahko bilo obveščanje glede tega boljše, slovenski vozniki so sicer seznanjeni s težavami, ki jih prinese vožnja s prenizkim tlakom, a so vseeno premalo pozorni na podrobnosti. Z drugimi besedami, zaradi tega vozijo precej bolj potratno s slabšo lego vozila na cesti.« A pozor, dodaja Križnar, tudi preveč napolnjena pnevmatika ni primerna, saj je bolj obremenjena na sredini dezena, kar tudi povzroča nepravilno obrabo, vozniku pa daje občutek, da njegovo vozilo nekako plava in je s tem oprijem s cesto slabši.
V AMZS so opravili raziskavo, v kateri so med drugim ugotovili kar nekaj pomanjkljivosti voznikov glede pnevmatik. Kar 36 odstotkov voznikov na svojem avtomobilu ne bi znalo zamenjati kolesa, 25 odstotkov jih ne bi znalo uporabiti dvigalke, 11 odstotkov voznikov ne ve, kje je dvigalka v avtomobilu oziroma ali vozilo dvigalko sploh ima. Skrb vzbujajoč je podatek, da 22 odstotkov voznikov, mlajših od 35 let, ne zna preveriti tlaka v pnevmatikah, enak je tudi odstotek tistih, ki ga nikoli ali pa le izjemoma preverjajo.
Infrastruktura je dobra, sistem lahko dokupite
Poleg obveščenosti in zavedanja, da vožnja s premalo napolnjenimi pnevmatikami za seboj potegne določene posledice, je pomembno tudi, kakšno infrastrukturo imamo, da vozniki lahko temu primerno ukrepajo. Glede na izkušnje lahko mirno zatrdimo, da imamo v Sloveniji za to dobro poskrbljeno, sodobnost bencinskih črpalk lahko merimo tudi po tej podrobnosti, in iz izkušenj vemo, da imajo tako rekoč vse črpalke ustrezno delujoče naprave, zatorej izgovori, da si vozniki niso mogli zagotoviti ustrezno napolnjenih pnevmatik, nikakor ne držijo.
Kot omenjeno imajo vsa nova vozila od novembra 2014 obvezno dodan sistem za nadzor tlaka, tako imenovani sistemi TPMS pa omogočajo zelo natančno kontrolo in voznika tudi takoj obvestijo o spremembi. »A težava nastane, ko si stranka zaželi novih platišč in ta tipala povzročijo dodaten strošek, prav tako je problem pri menjavi pnevmatik, ko je treba biti posebno pozoren, da teh tipal ne poškodujemo. Ob tem večina delavnic še ni opremljena z orodjem za zamenjavo in z nadomestnimi deli za senzorski ventil, ki bi jih morali zamenjati pri vsaki menjavi pnevmatik,« pravi Gašper Križnar. Sistem je mogoče vgraditi tudi naknadno, štiri tipala in zaslon na armaturni plošči stanejo od 200 do 250 evrov, a kot pravi Križnar, velikega povpraševanja po tem vseeno ni.
