Ko se bodo čez desetletja pisale zgodovinske knjige, bržčas ne bo dvoma, da se je eden usodnih udarcev zgodil septembra 2015, ko je izbruhnila vsem znana afera, imenovana Dieselgate. Moč njenega udarca lahko primerjamo z učinki atomske bombe. Nekateri so bili takojšnji, drugi so sledili kmalu (odstopi odgovornih, odškodnine, strožji nadzor in pregledi tudi drugih znamk…), njeno nadaljnje sevanje pa se vleče in se bo poznalo še vrsto let. Ker so dizli po njej postali še toliko bolj izpostavljeni, so tako denimo ob koncu lanskega leta župani Pariza, Ciudada de Mexica, Madrida in Aten napovedali, da bodo do sredine naslednjega desetletja v svojih mestih prepovedali vozila z dizelskimi motorji, sledili so jim še nekateri drugi, v Londonu pa so se prav pred dnevi odločili, da bodo v kratkem dizelskim avtomobilom začeli zaračunavati dražje parkiranje in starejšim dizlom še prav posebno takso. Na vse skupaj pa se odziva tudi avtomobilska industrija. Zdaj postaja vse bolj jasno, da se bodo nekaj let po Dieselgatu s trga počasi začeli poslavljati dizelski avtomobili celo tradicionalno najbolj dizelskih znamk. Te bodo ponudbo dizelskih motorjev najprej skrčile, nato pa opustile. Volkswagen se je denimo proti koncu lanskega leta odločil, da na ameriškem trgu ne bo ponujal novih modelov z dizelskimi motorji, ob prenovi sedme generacije golfa pa se že šušlja, da bo pri naslednji, osmi, kar nekaj dizelskih motorjev nadomestil s hibridi. In od tod do konca je nato dejansko le še korak.
Dizelsko kolesje pa se medtem začenja upočasnjevati tudi na področju prodaje. Slepiti se sicer ne gre, na tem področju je položaj dizlov še vedno močan, a smernice so jasne. Celo na tradicionalno najbolj dizelskem trgu, zahodnoevropskem, je lani prvič po šestih zaporednih in šele drugič v zadnjih enajstih letih delež prodanih dizelskih avtomobilov med vsemi novimi padel pod polovico, razmerje pa se je po treh zaporednih letih prevlade dizlov obrnilo tudi v Sloveniji. Lani smo tako prvič po letu 2012 pri nas prodali več bencinsko kot dizelsko gnanih avtomobilov. Ti so bili sicer še ob prelomu tisočletja pri nas podobni eksoti, kot so danes električni, dolgoletnemu vzponu proti vrhu in sestopu pa zdaj neizbežno, četudi ob kakšnem morebitnem vmesnem »počitku«, sledi pot navzdol. Najverjetneje celo hitrejša, kot je bila tista navzgor.
