Še pred poselitvijo bi lahko planete uporabili za zgodovinski test. Tukaj si bom dovolil povsem neznanstveno simplifikacijo, približno tako verodostojno, kot so novice o novem napadu migrantov na avtohtoni slovenskih živelj le lučaj od hrama demokracije in praznih besed. Odkritje »najmanj treh« planetov, na katerih bi vsled prisotnosti vode lahko obstajalo tudi življenje – karkoli si že pod pojmom življenje predstavljate – je nova priložnost, da ugotovimo, kaj smo na Zemlji v zadnjih 3,5 milijarde let resno zajebali. In to v načinu fast forward. Na planetu Trappist-e (to je četrti planet od zvezde Trappist-1) je leto dolgo vsega 6,10 zemeljskega dneva, kar pomeni, da če bi na tem planetu, sumljivo sirnega ali pivskega imena, danes »zasadili« človeško seme, bi morali do trenutka, ko bo homo trappiens na instagramu objavil prvi selfi, počakati zgolj 2172 let. Nato bil lahko v naslednjem letu, ki tam na planetu Trappist-e pomeni skoraj 60 let, z gotovostjo ugotovili, kam bosta človeka zapeljala obsedenost s selitvijo v oblake in umik iz osebne komunikacije v navidezni stik. Uporabili bi ga torej za takšno testno območje. Kar je atol Bikini za jedrsko orožje, bi postal Trappist-e za človeško neumnost.
A selitev bi imela ob mnogih neznanih pasteh tudi pozitivni učinek za kolonizatorje. Potem ko bi na polovici planeta (druga polovica je podobno kot Luna vedno v temi) zasadili solato, konopljo in kar je še za življenje potrebnih rastlin (zasaditev rastlin je menda nujni predpogoj za prilastitev oziroma kolonizacijo, Vir: Marsovec, 2015), bi se začelo kratko delovno življenje. Če mora človek delati 45 let, ta pa – to vemo – tam tečejo precej hitreje, bi bil delavec načeloma zrel za penzijo po 45 trapistovskih letih, v zemeljskih pa to znese borih 274 dni in pol. Do silvestrovega bi torej delali le še za bonus, plačo pa prejemali dvakrat na dan. Ni švoh, kaj? Zamislite si jumbo plakat ob Celovški cesti: Trappist-e – kjer je penzija bolj zanesljiva kot smrt in silvestrovanja tako blizu skupaj, da vam še mačka ne uspe pozdraviti.
Resda je planet tako čudno utirjen, da je dan samo na polovici, ki gleda proti pritlikavi zvezdi, na drugi polovici pa je tema in beda. A saj na Zemlji je podobno: da smo lahko nekateri na soncu, morajo biti nekateri v temi. V takšni ali drugačni.
