Posnetek je nastal v safari parku s sibirskimi tigri v okolici mesta Harbin, sicer prestolnice severovzhodne kitajske province Heilongjiang. Gre za drugi največji tovrstni park na Kitajskem, kjer živi okoli 800 sibirskih tigrov, vsako leto pa se jim skoti sto novih. V podobnih parkih na Kitajskem je skupaj okoli 5 tisoč tigrov, obiskovalce pa privlačijo predvsem zaradi priložnosti ogleda živali in njihovih lovskih veščin.

V parku v Harbinu obiskovalcem ponujajo nakup piščancev in drugih živali, med njimi so celo ovce, ki jih nato izpustijo med tigre, da bi videli, kaj se zgodi. Gre za strategijo, ki spominja na slaven prizor iz filma Jurski park, ko oskrbniki želijo obiskovalcem ponuditi pogled na tiranozavra z žrtvovanjem žive koze. Takšne prakse so safarijem nakopali številne kritike borcev za pravice živali, park v Harbinu pa je bil v preteklosti tudi tarča kritik, da večji del njegovih prihodkov predstavlja trgovina s kožami, kostmi in drugimi deli tigrov ter tigrovim vinom, kar je na Kitajskem sicer prepovedano. Poleg kritik o ilegalni trgovini se pojavljajo tudi očitki o navzkrižju interesov pri vodenju parkov, saj bi prihodki od prodaje izdelkov iz tigrov lahko odvračali od skrbi za njihovo dobrobit.

Čeprav je Kitajska trgovino z ostanki tigrov prepovedala, črni trg za njih še vedno obstaja. Predvsem v ruralnih delih države, kjer se prebivalstvo drži starih vraž in zdravilskih praks. Tiger je v teh še posebej priljubljen, saj velja za najmočnejšo od vseh živali. Prakse se medtem ohranjujejo predvsem po zaslugi tovrstnih parkov, saj so sibirski tigri na Kitajskem že pred več kot 60 leti izumrli, populacija pa se v zadnjih letih le počasi vrača z migracijami iz Rusije. Po nekaterih ocenah jih v divjini na Kitajskem živi vsega sedem.