Po pozivih številnih uglednih pravnikov v minulih letih, naj Slovenija vendarle nasledi avstrijsko državno pogodbo (ADP), se zdaj vnovič pojavljajo razmisleki, da bi bilo to treba storiti. Pripravo akta o notifikaciji ADP je zdaj vladi vnovič predlagala Združena levica, kot razlog pa v stranki navajajo nedavni osnutek nove koroške deželne ustave, v kateri je za zdaj kot uradni deželni jezik zapisana zgolj nemščina.
V ZL ocenjujejo, da se 7. člen ADP, ki govori o zaščiti manjšin, ne spoštuje. Toda k njihovemu predlogu vladi je od drugih poslancev oziroma poslanskih skupin doslej pristopil zgolj podpredsednik državnega zbora Primož Hainz (DeSUS). Poslanci lahko vladi le predlagajo pripravo akta o notifikaciji, ki ga mora potrditi državni zbor. Če vlada tega ne stori, se o notifikaciji ADP v parlamentu sploh ne more odločati.
MZZ: Slovenija je naslednica ADP
Slovenija in Avstrija se sicer že vse od osamosvojitve naše države ne strinjata, ali je Slovenija naslednica ADP. Vendarle pa je Avstrija naši državi dala vedeti, da to pogodbo spoštuje, bo izpolnila vse v njej zapisane zaveze do slovenske manjšine in bo priznavala tudi njeno vlogo zaščitnice manjšine. Slovenija v preteklosti nikoli ni notificirala ADP, med drugim zato, ker je pri velikih silah podpisnicah pogodbe preverila, da za takšen korak ne obstaja poseben interes.
»Sama notifikacija ne bi pripomogla k boljšemu uveljavljanju avstrijskih obveznosti iz državne pogodbe, kamor sodi tudi zaščita pravic avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji. Možnosti za to pa se povečujejo z izboljšanjem odnosov med narodoma in vzdušja na avstrijskem Koroškem in Štajerskem v zadnjem obdobju,« je lani oktobra ocenila vlada.
Na zunanjem ministrstvu so pojasnili, da to stališče vlade de facto še vedno drži. »Slovenija se šteje za naslednico ADP po mednarodnem običajnem in pogodbenem pravu. Posebne notifikacije nasledstva za tovrstne primere mednarodnih pogodb dunajska konvencija o nasledstvu držav glede mednarodnih pogodb ne omenja kot pogoja za vzpostavitev nasledstva,« so dodali. Ob 60. obletnici podpisa ADP je sicer v Sloveniji 122 uglednih pravnikov podpisalo pobudo, naj Slovenija notificira pogodbo pri ruskem depozitarju.
A v zapleteni zgodbi o ADP, kjer se krešejo interesi podpisnic, Avstrije in držav, ki so k pogodbi pristopile, Slovenija s poskusi notifikacije nikoli ni drezala v osje gnezdo. Nekdanjemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu se ne zdi smiselno povezovati osnutka koroške deželne ustave, za katero pravi, da stvar ni dramatična, z notifikacijo ADP: »Če ima manjšina težave z jezikom, je napore smiselno usmeriti v to smer.« Po njegovem mnenju notifikacija ADP posebnega praktičnega učinka ne bi imela. Tudi sam se med svojim ministrovanjem ni odločil za notifikacijo ADP, ker se mu je takrat zdelo, da se ne splača zaostrovati odnosov s sosedo, če to ne bi prineslo posebnih koristi.
Kristan: Manjšina zaščitena šele z notifikacijo ADP
Dr. Ivan Kristan, pravnik in nekdanji predsednik državnega sveta, ki že vrsto let kritično spremlja jaro kačo notifikacijske zgodbe ADP, je prepričan, da je tudi v danih mednarodnih okoliščinah in meddržavnih odnosih možno in smiselno izpeljati notifikacijo ADP.
Čeprav se pojavljajo mnenja, da bi se z notifikacijo ADP lahko poslabšali odnosi med Slovenijo in Avstrijo ali bi se celo škodovalo avstrijski manjšini, Kristan meni drugače. »Edino notifikacija koristi slovenski manjšini. Brez notifikacije ne moremo nič narediti glede uveljavitve 7. člena pogodbe in položaj manjšine se bo zgolj slabšal.« Kristan namreč opozarja na to, da se Slovenija ne more pritožiti zoper kršenje ADP, če je ne notificira.
