Eden vodilnih srbskih politikov zadnjih 15 let, vodja Srbske socialistične partije Ivica Dačić, je pogost gost v Sloveniji. Prihajal je kot premier, kot notranji minister pa tudi zasebno, tokrat pa je obiskal našo državo v vlogi zunanjega ministra. Kot dober poznavalec in soudeleženec v oblikovanju dvostranskih odnosov je vsekakor poklican, da o njih kvalificirano sodi, zato so verodostojno izzvenele njegove beseda na tiskovni konferenci po srečanju s slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, da so odnosi zelo dobri in sodelovanje med državama na vseh ravneh odlično ter da je treba samo nadaljevati v tej smeri.
Pomemben gospodarski partner
V odnosih prevladuje dialog, in to na vseh ravneh, je novinarjem dejal Erjavec. Skupno zasedanje vlad, ki ga bo aprila znova gostila Slovenija, je dokaz visoke stopnje sodelovanja in medsebojnega zaupanja. Uspešno se nadaljuje vračanje dela arhivov, ki so shranjeni v Beogradu in so pomembni za Slovenijo. Dogovor o delitvi diplomatsko-konzularnih objektov je doslej uresničen v okoli 70 odstotkih primerov. Slovenija odločno podpira pristopna pogajanja Srbije za članstvo v EU, kajti prepričana je, da prej ko bodo končana in bo članstvo Srbije postalo dejstvo, prej se bodo umirile razmere in odnosi v tem delu Evrope.
Še posebno pa so, sta se strinjala zunanja ministra, razveseljive številke o gospodarskem sodelovanju. Blagovna menjava je dosegla milijardo evrov, Slovenija je vse močnejši vlagatelj v Srbiji in tam deluje že okoli 1500 slovenskih podjetij, ki zaposlujejo več tisoč ljudi, lanskoletna blagovna menjava pa je zrasla 9,5 odstotka. Dačić je še posebno poudaril, da je Slovenija 9. gospodarski partner Srbije in zaostaja samo za velikani, kot so Rusija, Nemčija, Italija… Srečanje gospodarstvenikov večer prej je pokazalo, da obstajajo velike možnosti za njihov skupni nastop na tretjih trgih.
Žal, ugotavlja minister Dačić, odnosi z nekaterimi drugimi državami v regij niso na ravni teh s Slovenijo. Trenja s Hrvaško so pogosta, kar je tudi razlog, da se doslej niso lotili reševanja razmejitvene črte na Donavi. Verjetno bo potrebna pomoč tretjega, je napovedal, kajti Srbija zagovarja sredinsko črto na reki, Hrvaška pa katastrske meje, kar bi pomenilo, da državi »skačeta« čez reko zdaj tu, zdaj tam. Napoved BiH, da bo zahtevala revizijo sodbe meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), ki Srbije ni obsodilo kot genocidno državo v primeru vojne v Bosni, ampak je samo ugotovilo, da ni učinkovito preprečila zločinov nad civilisti, je po Dačićevem mnenju korak nazaj v preteklost in stran od želja, da bi državi zgradili dobre odnose s pogledom v prihodnost. Dačića so sprejeli tudi predsedniki države Borut Pahor, vlade Miro Cerar in državnega zbora Milan Brglez.
