Pred dnevi so študentski poslanci izvolili novega predsednika Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). To je postal Aleksandar Spremo, rojen leta 1992. Spremo, sicer diplomirani pravnik, ki trenutno študira politologijo na Univerzi v Trstu, je že stari znanec študentskega organiziranja; v preteklosti je bil predsednik Dijaške organizacije Slovenije in član predsedstva ŠOS. Sedaj pa bo skupaj s predsedniki področnih študentskih organizacij razporejal letno okoli 10 milijonov evrov študentskega denarja.
Kdo razporeja denar področnih organizacij?
Študentska organizacija Slovenije je lani pridobila 10,7 milijona evrov javnih sredstev iz naslova koncesijskih dajatev in prek varovalk, ki so zapisane v zakonu o uravnoteženju javnih financ – manjši del pa tudi na trgu. Predstavniki krovne in področnih študentskih organizacij (iz vsake organizacije poleg predsednika pri razporejanju sredstev sodeluje še eden od študentskih ministrov) ter dva predstavnika sveta študentskih klubov so ta javni denar lani po uveljavljenem ključu razdelili medse: 3,65 milijona je dobila največja, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOUL), 3,43 milijona evrov so dobili študentski klubi, 2,2 milijona evrov je prejela Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), dobrih 700.000 evrov pa Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP). Dobrih 200 tisočakov je dobila Zveza Škis, okoli pol milijona evrov pa je ostalo na krovni organizaciji. Razporeditev denarja vsako leto potrdi skupščina Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), a doslej se še nikoli ni zgodilo, da finančni načrt, ki so ga sestavili predsedniki organizacij, ne bi bil potrjen.
Spremo je v svojem programu, na podlagi katerega je bil izvoljen, izpostavil pomen »avtonomnega in samoupravnega študentskega organiziranja«. Avtonomijo imajo študentske organizacije sicer zagotovljeno že s študentsko ustavo – in avtonomija se nanaša tudi na porabo teh milijonov. Spremu bo pomagal deliti denar še Klemen Peran, novembra lani izvoljeni predsednik ŠOUL, ki skupaj s svojimi ministri skrbi za porabo nekaj več kot 3,6 milijona evrov. Pred dvema tednoma je praznoval 22. rojstni dan, sicer pa je študent drugega letnika na fakulteti za družbene vede. Alen Brkić, ki je bil novembra 2013 izvoljen za predsednika mariborske študentske organizacije za mandatno obdobje dveh let, tri leta kasneje še vedno opravlja to funkcijo. Ko je postal predsednik, so iz ŠOUM sporočili, da je Brkić študent magistrskega študija ekonomsko-poslovne fakultete. To bi naj bil, tako pravijo na ŠOUM, še danes. Povedali so še, da naj bi pravkar končeval študij. Brkić je sicer letnik 1986. Tudi Nassim Djaba, predsednik ŠOUP, je absolvent magistrskega študija na fakulteti za turistične študije na Primorskem.
Letna poročila študentskih organizacij niso javno objavljena na Ajpesu. Študentske organizacije so namreč nepridobitne organizacije in kot take niso dolžne objavljati letnih poročil, saj za to ni pravne podlage. Prav zato jih tudi Ajpes ne objavlja. Letna poročila sicer področne študentske organizacije vsako leto oddajo ŠOS za potrebe revizije. A tudi revizijska poročila niso javna.
Prav tako študentske organizacije (še) niso zavezanke po zakonu o javnem naročanju, kar na stežaj odpira vrata za posle s prijatelji. Navsezadnje pa ostaja nejasna tudi pravna subjektiviteta študentskih organizacij; zakon o skupnosti študentov, ki bi to vprašanje edini lahko nedvoumno razrešil, se na to področje ne spušča, saj določa zgolj, da je »študentska organizacija univerze pravna oseba«. Ni pa nedvoumno jasno, ali je oseba javnega ali zasebnega prava.
Red bi lahko prinesel nov zakon
Nataša Pirc Musar je v vlogi informacijske pooblaščenke že leta 2010 odločila, da je ŠOUL pravna oseba javnega prava in da kot taka sodi med zavezance po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, predvsem zaradi načina financiranja, saj študentske organizacije pridobivajo denar iz koncesijskih dajatev (10 odstotkov od vseh prejemkov študentov študentskih servisov), to pa so javna in zakonsko regulirana sredstva – to pa še danes ni nikjer zapisano.
Vsaj nekaj reda in nadzora bi lahko na to sivo področje prinesel nov zakon o skupnosti študentov (pravkar se je končala javna obravnava, sedaj je v medresorskem usklajevanju). Ta predvideva nadzor računskega sodišča nad študentskimi organizacijami ter jih zavezuje k posredovanju informacij javnega značaja, prav tako pa za funkcionarje, uradnike na položaju, poslovodne in uradne osebe predvideva podvrženost protikorupcijskim določilom. To med drugim pomeni, da bodo morali našteti sporočati komisiji za preprečevanje korupcije svoje premoženjsko stanje. Medtem pa še vedno ni jasno, ali bo v zakonu vendarle jasno opredeljena tudi pravna subjektiviteta študentskih organizacij.
