Potem ko so ljubljanski mestni svetniki lanskega januarja potrdili Trajnostno urbano strategijo Mestne občine Ljubljana do leta 2020, so občinski uradniki začeli pripravljati še izvedbeni del strategije. V tem dokumentu so strnili 131 konkretnih naložb ali projektov, ki so trajnostno naravnani in prispevajo k celostnemu razvoju mesta. Njihova skupna vrednost znaša kar 1,2 milijarde evrov. Med njimi je mestna uprava izluščila 46 prednostnih projektov, ki imajo večje možnosti za izvedbo do leta 2020.
Ljubljana si obeta 22 milijonov iz bruseljske blagajne
Trajnostna urbana strategija in njen izvedbeni del za občino nista pomembna le kot seznam dolgoročnih ciljev in ukrepov. Ta dva razvojna dokumenta občina potrebuje tudi zaradi pridobivanja evropskih sredstev, je povedala Zdenka Šimonovič iz občinske službe za razvojne projekte in investicije. Ljubljani se bo očitno še letos ponudila priložnost za pridobitev denarja iz bruseljske blagajne, in sicer iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Ljubljana si iz tega naslova obeta 22 milijona evrov, od tega bo občina 13,5 milijonov evrov poskušala pridobiti za prenovo in preureditev Cukrarne v moderno galerijo. Na občini pričakujejo, da bo Združenje mestnih občin Slovenije poziv za pridobitev sredstev za urbane obnove objavilo maja. Če bo Ljubljani uspelo pridobiti denar, bo morala za Cukrarno sama nameniti le še 9,8 milijona evrov, kaže izvedbeni del strategije.
Občina je gradbeno dovoljenje za prenovo Cukrarne pridobila že februarja 2014. A kot je včeraj povedal ljubljanski župan Zoran Janković, bo občina morala naknadno pridobiti sklep agencije za okolje, ali je potrebna izvedba presoje vplivov nameravanih gradbenih posegov na okolje in ali mora občina pridobiti okoljevarstveno soglasje. Če bo agencija za okolje od občine zahtevala pridobitev okoljevarstvenega soglasja, bo ta postopek dodatno zamaknil začetek prenove.
Iz izvedbenega načrta strategije je razvidno, da želi občina prenovo Cukrarne začeti novembra, končana pa naj bi bila jeseni leta 2020. Toda pomembno vprašanje je, kako hitro bo občina lahko podpisala pogodbo o sofinanciranju, če bo njen projekt izpolnjeval vse zahteve za pridobitev denarja iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Pri združenju mestnih občin so namreč povedali, da postopek pridobivanja teh sredstev lahko traja največ eno leto, a hkrati poudarili, da si vsi vpleteni prizadevajo za maksimalno skrajšanje rokov.
Kolesarske steze bi prenavljali z evropskim denarjem
Denar, ki ga je država predvidela za financiranje celostnih teritorialnih naložb v mestnih občinah, želi Ljubljana porabiti tudi za nekatere druge prednostne projekte. Za zagovornike okolju bolj prijaznega prometa in kolesarje bo najbolj zanimivo prizadevanje občine, da pridobi 5,27 milijona evrov za izgradnjo kolesarske infrastrukture. Toda preden bo občina lahko kandidirala za ta denar, bo morala končati pripravo celostne prometne strategije in počakati, da država oblikuje smernice za urejanje parkirišč vrste P+R (parkiraj in se odpelji z avtobusom) in kolesarsko infrastrukturo.
Občina bo prijavila še dva projekta, in sicer prenovo stanovanjskega naselja ob Cesti španskih borcev ter energetsko prenovo stanovanj na Hladilniški poti, Knobleharjevi ulici, Cesti Dolomitskega odreda, Gerbičevi ulici in Topniški cesti. Pri prenovi 92 stanovanj na Cesti španskih borcev občina računa na 1,01 milijona evrov, pri prenovi 134 stanovanj na preostalih lokacijah pa na 330.000 evrov. Združenje mestnih občin Slovenije naj bi predvidoma 15. marca začelo zbirati vloge občin za sofinanciranje energetskih prenov večstanovanjskih stavb v javni lasti, so povedali v združenju. Dodali so, da bodo mestne občine imele en mesec časa, da oddajo vloge.
