Dopust v tujini, cene parkiranja so zasoljene, nikjer nobenega redarja in mudi se nam na plažo. Ob misli na parkirni listek zamahnemo z roko. Ali pa se k avtu vrnemo, ko je čas parkiranja potekel za le nekaj minut. Obvestilo o prekršku v upanju, da nas nikoli ne bodo našli, zmečkamo in se vrnemo domov. A v zadnjih tednih se je izkazalo, da računi za parkirnino tudi po petih letih najdejo pot do slovenskih nabiralnikov. O neplačani parkirnini v pismu (brez uradnega podpisa in žiga) obvešča podjetje EPC iz Londona. Znesek, ki ga zahtevajo, je seveda znatno višji od dolga za neplačano parkirnino.
Jasno je, da je dolg treba poravnati, bolj pa razburja vprašanje, kako je tuje podjetje prišlo do osebnih podatkov slovenskih lastnikov vozil – je šlo za spreten manever ali morda celo za zlorabo? Redarji, inšpektorji, policija in drugi uradni organi namreč lahko zakonito brskajo za osebnimi podatki o tujih voznikih le, če je posameznik v tujini storil prometni prekršek, recimo vozil prehitro, peljal skozi rdečo luč ali za volan sedel pod vplivom alkohola ali mamil. Pri neplačani parkirnini ali napačnem parkiranju takšno pridobivanje podatkov ni upravičeno, saj gre za dolg do upravljalca parkirišča, in ne za prekršek.
Različne poti do dolga, nekatere sporne
Medtem ko se nekateri lastniki in upravljalci parkirišč odločijo, da bodo tujcem dolgove spregledali in postopke proti njim ustavijo, se drugi do njihovih osebnih podatkov poskušajo dokopati na najrazličnejše načine. Kar 33 hrvaških občin in podjetij, ki upravljajo parkirišča, je za to pooblastilo londonsko družbo EPC. Slednji pa je podatke o večjem številu slovenskih lastnikih avtomobilov priskrbela odvetniška pisarna Ušeničnik Žagar. Zanje je, sklicujoč se na 10. člen zakona o odvetništvu, ki odvetniku dopušča pridobivanje podatkov brez strankinega privoljenja, zaprosila več kot 40 slovenskih upravnih enot in jih v večini primerov tudi dobila.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je prepričana, da so odvetniki v konkretnem primeru presegli svoja pooblastila. »V takem primeru odvetnik podatkov ni pridobival za namene opravljanja odvetniškega poklica v posamični zadevi, bil je le posrednik. Zato 10. člen zakona o odvetništvu tudi ne more biti podlaga za takšno obdelavo osebnih podatkov,« je prepričana. So torej pri izdaji osebnih podatkov zatajile tudi upravne enote? Prelesnikova jih brani. V teh primerih upravnim enotam praviloma ni mogoče očitati, da so ravnale nezakonito. »Upravna enota ne more vnaprej v natančno vedeti, kakšne so namere odvetnika in da ta podatkov ne bo uporabil za opravljanje dejanj zastopanja stranke, pač pa jih bo posredoval stranki, ki bo nato sama (ali celo prek drugega odvetnika) izterjevala dolg,« dodaja.
S primerom se že ukvarjajo tudi pri Odvetniški zbornici Slovenije, zato do zaključka postopka konkretnega primera ne želijo komentirati. V preteklosti so prav zaradi pomoči pri iskanju lastnikov vozil v povezavi z neplačanimi parkirninami že izrekli disciplinske kazni nekaj odvetnikom in v nekaterih primerih ugotovili tudi kršitve kodeksa odvetniške poklicne etike. Zgolj nekaj evrom neplačane parkirnine so namreč odvetniki za posredovanje dodali še 50 evrov za svoje stroške.
Odvetniki: Informacijska pooblaščenka se moti
Odvetnika Rok Ušeničnik in Metod Žagar sta nasprotno prepričana, da nista storila nič spornega ali nezakonitega ter da si informacijska pooblaščenka zmotno razlaga zakon. To bosta, če bo treba, dokazovala tudi na sodišču, zagotavljata. V njuni odvetniški družbi so zbirali podatke o dolžnikih, ki so napačno parkirali na Hrvaškem, Irskem, Madžarskem, Norveškem, Nizozemskem, v Srbiji in Veliki Britaniji. Zagotavljata, da nista zgolj poštarja oziroma posrednika podatkov. »Družba EPC poskuša najprej sama izterjati dolg, če pa v posameznem primeru ni uspešna, naša odvetniška pisarna na dolžnike naslovi pisma z opominom za poravnavo dolga,« pojasnjujeta svojo vlogo. Napovedujeta, da bodo takšna pisma pošiljali tudi v prihodnosti in po naročilu njihovih strank izvrševali tudi druga pravna dejanja, potrebna za izterjavo terjatev. »Treba je poudariti, da stranke v zadevah izterjav zastopamo šele od lanskega leta, zato je sklep, da naj bi zgolj »trgovali« z osebnimi podatki, ne samo napačen, ampak tudi očitno prenagljen,« trdita.
Plačati ali ne?
Večina pravnikov je jasnih: če veste, da ste storili prekršek ali niste plačali parkirnine, je treba dolg poravnati. Komu, kako in s kakšnimi obrestmi, pa je drugo vprašanje, na katero je težko odgovoriti. Informacijska pooblaščenka pojasnjuje, da zgolj s prijavo primera informacijskemu pooblaščencu primer za posameznika ni končan. Tudi morebitna dokončna ugotovitev, da so odvetniki kršili zakon, še ne bi pomenila, da dolga ni treba poravnati. Če pa menite, da je vaš dolg že zastaral ali pa v tuji državi sploh nikoli niste nepravilno parkirali, se velja posvetovati. »Posameznikom, ki menijo, da zahtevanega dolga niso dolžni poravnati in nimajo ustreznega pravnega znanja, predlagamo, da se obrnejo na odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka,« svetuje Prelesnikova.
