Takšna sprememba v načinu pridelave mesa oziroma hrane se zdi nujna, ker je industrija vzreje in pobijanja živali čedalje težje sprejemljiva za moralni čut človeka, predvsem pa veliko prispeva k segrevanju ozračja, poleg tega bo treba poskrbeti za prehrano vse več milijard ljudi na Zemlji.
Meso, ki je in ni meso
V kalifornijskem podjetju Impossible Foods že izdelujejo glavno sestavino za hamburger, ki je videti kot meso, diši kot meso, ima okus kot meso, v ustih jo je čutiti kot meso, a ni pravo meso. Kot piše nemški tednik Der Spiegel, so umetno meso izdelali iz krompirjevih beljakovin, sladkorja, aminokislin, sojinih proteinov, pšeničnih beljakovin, kokosovega olja, ksantan gumija in leghemoglobina. Ta posebna vrsta hemoglobina, ki so jo pridobili iz sojinih koreninskih gomoljev, naj bi imela podoben okus kot kri, ki menda najbolj privlači ljubitelje mesa.
»Živali so pravzaprav biotovarne, ki spreminjajo rastline v meso in mleko,« pravi Pat Brown, ki vodi podjetje Impossible Foods. »Vendar je naravni postopek izdelave mesa zelo neučinkovit, zato poskušamo mi to tehnologijo zamenjati z boljšo.«
V nekaterih zelo dragih restavracijah v San Franciscu in New Yorku je že mogoče jesti hamburger z »mesom«, ki so ga izdelali v podjetju Impossible Foods. Brown pa je prepričan, da čez 50 let noben hamburger ne bo več imel mesa živalskega izvora.
Krave in segrevanje ozračja
To bi bilo bolje tudi za našo Zemljo, saj po ocenah Združenih narodov 18 odstotkov toplogrednih plinov, ki so posledica človekove dejavnosti, nastane v živinoreji. Proizvodnja mesa povzroča več izpusta toplogrednih plinov kot avtomobilski in letalski promet skupaj. Predvsem krave s svojo presnovo izločajo velike količine metana, katerega plast v ozračju zadržuje toploto na Zemlji. Najuspešneje bi se spoprijeli s segrevanjem ozračja, če bi nehali jesti goveje meso.
Sploh pa je za prehranjevanje človeštva v prihodnosti problematično zlasti to, da polovico vsega žita, ki ga pridelamo na svetu, pojedo vzrejne živali. Če upoštevamo vse pašnike, potem 70 odstotkov vse obdelovalne zemlje porabimo za živinorejo. Zaradi zarebrnic, zrezkov, klobas, šunke in salam, ki jih tako radi jemo, je v svetu vse manj gozdov, vse manj vode, tla so vse bolj izčrpana, živalske vrste izumirajo. Danes ni le dvakrat več ljudi na Zemlji kot pred 50 leti, ampak vsak poje povprečno dvakrat več mesa kot pred 50 leti. Vegetarijancev pa je komaj pet odstotkov.
Slovenec poje povprečno 82 kilogramov mesa na leto, v življenju pa dva bika, 30 prašičev in 400 kokoši. Če bi vsak od 7,4 milijarde zemljanov pojedel toliko mesa, bi potrebovali še dva dodatna takšna planeta, kot je Zemlja. Največ mesa pojedo Američani, in sicer vsak povprečno 97 kilogramov na leto. In če je na primer leta 1982 povprečen Kitajec pojedel 13 kilogramov mesa na leto, ga danes petkrat več.
Do leta 2050 pa se bo na svetu, če ne bodo nastale spremembe v načinu prehranjevanja, povpraševanje po mesu povečalo za 50 odstotkov, saj se bo že samo število prebivalcev povečalo na deset milijard. Kitajska vlada po novem tako poziva državljane, naj uživajo pol manj mesa. V reklamo je vključila Arnolda Schwarzeneggerja, ki v TV-spotu sredi puščave ves prepoten (zaradi segrevanja ozračja) pravi: »Manj mesa, manj vročine, več življenja!«
Kmalu bomo imeli raje kopijo
Good Food Institute je še eno ameriško podjetje, ki podobno kot Impossible Foods poskuša odgovoriti na izziv, kako ljudem v prihodnosti nadomestiti živalske beljakovine. Iz rastlinskih izvlečkov poskuša izdelati ne le meso, ampak tudi mleko, sir in usnje. Bruce Friedrich, ki vodi Good Food Institute, je prepričan, da bodo ljudje kmalu veliko raje jedli kopijo kot original: »Ljudje prihodnosti bodo raje pojedli zrezek, ki je na videz povsem enak današnjemu mesu, a ne prinaša etičnih in ekoloških problemov.«
