Enajsti festival gorniškega filma, ki se je začel včeraj in bo trajal do nedelje, bo tudi letos ponudil širok spekter filmov iz gorskega sveta. Teme niso le alpinistične in plezalne, ampak tudi širše družbene. Na tak način so v zadnjih letih privabili širše občinstvo, medtem ko so v prvih letih festival obiskovali predvsem alpinistični in plezalni navdušenci. »Na začetku sem skoraj vse ljudi, ki so prihajali v dvorane, poznal. Zadnje čase skušamo privabiti tudi tiste, ki niso vpeti v ta šport,« pravi vodja festivala Silvo Karo.
Ravno tekmovalna kategorija gorska narava in kultura, ki ni strogo gorniška, je najbolj številna, v njenem sklopu se bo predstavilo 16 filmov. Poteg tega bodo tekmovali še v treh kategorijah – alpinizem in plezanje, gore, šport in avantura ter kratki film, ki ne sme biti daljši od desetih minut. Film, ki bo dobil nagrado RTV Slovenija, bo dvakrat predvajan na nacionalni televiziji.
Premiera filma o Humarjevem in Furlanovem vzponu
Premierno bo jutri ob 18. uri v Linhartovi dvorani mogoče videti 80-minutno verzijo filma Ama Dablam, izsanjane sanje. V njem je režiser Igor Vrtačnik predstavil zgodbo o sedemdnevnem vzponu Vanje Furlana in Tomaža Humarja po severozahodni steni Ama Dablama. Za ta vzpon sta alpinista dobila zlati cepin, kasneje se je Furlan ponesrečil v Julijskih Alpah, Humar pa v Himalaji. Marsikdo ne ve, da se smučanje ni začelo v Evropi, ampak so smuči že davno za prevoz uporabljali na območji svilne poti med Kirgizijo in Kitajsko. O tem govori film Domovina smučanja. Smuči so tam še vedno prevozno sredstvo, brez katerega si ne morejo zamisliti življenja.
Film o nosačih (Nosačeva svoboda) v slovaških Tatrah ponuja presunljivo zgodbo ljudi, ki so življenje posvetili prenašanju tovora na gorskem območju. »K filmu je z napovednim videom težko pritegniti občinstvo. A ko začneš spremljati zgodbo teh ljudi, ki vztrajajo pri svoji tradiciji, te posrka vase in gledaš do konca,« pravi Karo. Nosači razložijo, zakaj imajo kljub večkrat težkim vremenskim razmeram radi to delo in se k njemu vračajo po šestdesetem letu starosti. Festival ponuja tudi nekaj bolj zabavnih filmov, kot je Dodova sreča, zgodba o belgijskih alpinistih, ki na odpravo vedno s seboj vzamejo inštrumente. Tokrat so ob ritmih glasbe plezali na Grenlandiji. Bolj resno tematiko obravnava Langtang. Ultratekač Kilian Jornet se pripravlja na rekordni tek na Mount Everest, a ga ob prihodu v Katmandu preseneti potres. Vseeno se odpravi k prijateljem v Langtang, kjer ga pričaka razdejanje.
Ljubitelji kultur, odmaknjenih od globalizacije, so že včeraj lahko gledali film o Udegih, ljudstvu s skrajnega vzhoda Rusije (živijo v regijah Primorski kraj in Habarovski kraj), ki po popisu prebivalstva iz leta 2010 šteje le 1490 ljudi, prav tako na prvi večer festivala pa je precej pozornosti požel avstralski celovečerec Šerpa – Spor na Everestu. Pod ledenim plazom je umrlo šestnajst šerp. Po tem dogodku so se šerpe uprle, film pa prikazuje, kako komercialne odprave spreminjajo življenja šerp, ki sicer na ta način več zaslužijo, a so izpostavljeni tudi večji nevarnosti.
To je le nekaj od 44 filmov, ki jih bodo prikazali. Tudi letos bodo festival začinili s predavanji in debatami. V goste med drugimi prihajajo plezalca Jernej Kuder in Martina Čufar Potard in avstrijski alpinist Robert Schauer. Karo se nadeja, da bodo filmi in drugi spremljevalni dogodki zbudili zanimanje pri obiskovalcih. »Naš festival raste, ker so na splošno alpinizem, plezanje in gorništvo na pohodu. Še posebno športno plezanje je v naglem porastu,« je dejal Karo, ki pravi, da se dvorane že kar dobro polnijo. Glavnina filmov bo predvajana v Cankarjevem domu, nekatere pa bo mogoče videti v Domžalah, Celju, Novi Gorici in Mojstrani.
