Jasmina Bauman je prejemnica priznanja Ane Mlakar za obetavnega napovedovalca, ki ga podeljuje Društvo televizijskih in radijskih napovedovalcev. Sodi med najbolj prepoznavne glasove Radia Maribor, regionalnega programa Radia Slovenija, kjer jo poslušalci poznajo kot bralko novic in voditeljico oddaj, denimo svetovalne rubrike Koristnice, in kot občasno poročevalko s terena. Visoka govorna raven in sposobnost zanimive interpretacije, ki jo na eni strani obarva njena ljubezen do slovenščine, na drugi izjemna zagretost za radijsko delo ji omogočata, da se lahko suvereno preoblači iz ene radijske vloge v drugo.
Izjemna zbranost
Že ko je prvič slišala glasove iz radijske igre Zvezdica zaspanka, je vedela, da si želi delati na radiu, razlaga Baumanova, ki je skozi vrata Radia Maribor prvič stopila pri devetnajstih: »Nisem si želela biti novinarka, temveč napovedovalka, ker se mi je zdelo, da se prek glasu najtesneje povežem s poslušalci.«
Danes se tako večkrat zgodi, da v kratkem časovnem obdobju bere tako poročila in osmrtnice kot umetniške oddaje, hkrati pa pripravlja kakšno avtorsko: »V dnevnoinformativni redakciji pripravljajo besedila novinarski kolegi, radijski govorci pa ob posredovanju besedil poslušalcem čutimo predvsem ogromno odgovornost, da kolege zastopamo na primeren način.« Nekoliko drugače se lahko še isti dan počuti v vlogi voditeljice oziroma soustvarjalke oddaje, kjer je lahko bolj osebna in čustvena, vključuje se lahko z lastnimi komentarji, dvigne tudi kak telefon in začne debato s poslušalci. »Čista umetnost je preklapljati med tako različnimi vsebinami, včasih se počutim, kot da imam na sebi več oblačil, ki jih med radijskim programom slačim,« je prepričana napovedovalka, ki opozori, da tovrstno delo zahteva visok nivo koncentracije.
Ne mara ukalupljenosti v zgolj en žanr, kar ji radio – enkrat s prebiranjem jutranjih poročil, drugič z delom v bolj sproščenem nočnem programu – omogoča. »Ta medij je tako intimen, da se ti zdi, da govoriš samemu sebi. A ne gre le za glasove, temveč za osebe za njimi, za to, da smo človeški. Velik del najaktivnejših radijskih poslušalcev je osamljena starejša generacija, ki se je ob radiu navsezadnje dolga desetletja tudi izobraževala. Kaj če nekdo, ki te posluša, leži v bolnišnici? Kaj če te posluša množica na avtobusu ali delavci v službi? Ob radiu nismo nikoli sami.« Zato je za mlade napovedovalce pomembno, da najdejo način, kako razviti lasten glas, ki ga bodo poslušalci vzeli za svojega, in s tem nemara pritegnili tudi danes redkejše mlajše občinstvo, je prepričana Baumanova.
Z govorom je kot s smučanjem
Ena najpomembnejših lastnosti odličnega napovedovalca mora sicer biti kultiviran govor, opozori ob današnjem dnevu maternega jezika napovedovalka, ki v času komercializacije radijskih postaj pogreša bolj zborno izreko; ta po njenem mnenju krasi le Radio Slovenija. Napovedovalci morajo velik del izobraževanja opraviti s samostojnim učenjem, govorno izpopolnjevanje pa omogoča center za kulturo govora na RTV Slovenija. Kot pravi sogovornica, ki je sicer študirala medijske komunikacije na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, je ključno tudi delo z mentorji. Mnoge mariborske napovedovalce je tako izoblikovalo sodelovanje z dolgoletnim ustvarjalcem Dušanom Tomažičem, mnoge ljubljanske pa z že preminulo Ajdo Kalan, še pred njo z legendarno Ano Mlakar.
Ker je Štajerka, jo narečni govor včasih zanese in ne prebere vsega pravilno, a tudi popolnosti v radijskem svetu ni. Jasmina Bauman je namreč prepričana, da tudi narečja bogatijo in – bolj kot »spoliran« govor – izoblikujejo voditeljevo osebnost in ustvarjajo vtis topline. Kljub temu vsak dan glasno bere tudi doma: »Z govorom je kot s smučanjem – govorna kondicija izredno hitro pade, pade tudi poznavanje zborne izreke, naglasov in izgovarjave imen.« Pri vzdrževanju jezikovne kondicije radijcem sicer vedno stoji ob strani lektorska služba, ki jih opozarja na napake, še preden gredo v eter. Je prav Sankt Móritz ali Sankt Morítz? Promèt ali promét? »Pomembno je tudi odpiranje ust in način, kako besede med branjem povežeš med sabo, da ne sekaš samoglasnikov. Ob morebitni napaki – če oddaja to dopušča – se tudi nasmejim v mikrofon in mirno nadaljujem.«
Pred vstopom v eter je prepovedano piti kavo, jesti čokolado ali mlečne izdelke, sploh slednji namreč sluzijo grlo. Pomembne so sproščene glasilke in pravilna drža ter dihanje, kozarec vode je nujen pripomoček. Predvsem pa je ključna suverenost, napovedovalec mora biti ves čas pripravljen na javni nastop. »Poslušalci čutijo, ali si slabe ali dobre volje, čutijo, ali si želiš stika z njimi. Umetnost je biti vedno razpoložen, in dokler obstajajo dobri voditelji in napovedovalci, radio ne bo izumrl.«