Težko pričakovani obisk ameriškega podpredsednika Mika Pencea pri evropskih institucijah in Natu v Bruslju je prinesel nekoliko boljši vpogled v prihodnjo ameriško politiko do Evropske unije in Nata, ki se je po izvolitvi Trumpa zaradi številnih izjav ameriškega predsednika postavljala pod vprašaj. Po nedavnem nastopu na münchenski varnostni konferenci je Pence te pomisleke včeraj poskušal še drugič odpraviti z jasno zavezo nadaljevanju ameriškega političnega partnerstva z EU in Natom, ob čemer je dvakrat poudaril, da gre za sporočilo, ki ga prinaša od predsednika Trumpa. Med obiskom so sicer v bližini evropskih institucij potekale demonstracije proti številnim politikam nove Trumpove administracije.
Tusk: Brez enotne Evrope bi se svetu godilo slabše
»Delimo skupno dediščino, vrednote in željo po spodbujanju miru in blaginje na svetu s pomočjo vladavine prava. Tem ciljem bomo ostali zavezani,« je po pogovorih s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom dejal Pence in tako že uvodoma razblinil sume, da bodo ZDA z novo ameriško administracijo v oblikujočem se multipolarnem svetu postale strateški konkurent EU. »Nujno smo potrebovali ta pogovor,« je ocenil Tusk. Gostu je predstavil evropsko vizijo ohranitve političnega partnerstva z ZDA, modernizacije sodelovanja v Natu in enotne Evropo, ki jo morajo ZDA nedvoumno podpirati. »Ameriški podpredsednik mi je trikrat odgovoril z da. Po tako pozitivnem odzivu morajo Evropejci in Američani sedaj preprosto tudi delati, kar govorijo,« je dejal Tusk.
Če je Tusk še pred tedni novo ameriško administracijo uvrščal med eno potencialnih groženj EU in s tem spodbujal razpravo med evropskimi voditelji, kako se bo celina pozicionirala do svojega čezatlantskega zaveznika, je tokrat precej obrnil ploščo. Ameriškemu podpredsedniku je diplomatsko, a nedvoumno dejal, da mora biti v interesu Zahoda ohraniti na mednarodnem pravu temelječo mednarodno ureditev, saj »brutalna sila in egoizem« ne pomenita vsega. Le s predvidljivim in stabilnim pristopom EU in ZDA bo namreč možno doseči, da kaos, nasilje in arogantnost ne bodo prevladali na svetu. Tusk se je zavzel za modernizacijo Nata, ki po njegovem mnenju nikakor ni preživeta organizacija. Tudi pogovori o finančnih prispevkih držav članic Natu morajo biti po oceni predsednika evropskega sveta del te razprave, a le v smeri krepitve solidarnosti zavezništva, ne njegove slabitve. Nič manj nepomembno Tusku ni bilo večkrat poudariti, da se morajo ZDA zavezati k jasni podpori zamisli enotne Evrope. »Svetu bi se godilo slabše, če ne bi imeli enotne Evrope. Američani vedo, kako pomembno je biti enoten. Če bi postali neenotni, je to uvod k neuspehu. V našem skupnem interesu je preprečiti razpad Zahoda.«
Varnost Evrope pomembna za Američane
S tremi »da«, ki jih je v odgovor Tusku dal Pence, je Evropska unija dobila vse, kar si je od Washingtona želela. Pence je v imenu predsednika Trumpa dejal, da si ZDA želijo nadaljevati sodelovanje in partnerstvo z EU.
Pence je tudi obnovil zavezanost ZDA prosti trgovini, a ni konkretneje pojasnil, kaj to pomeni za zastala pogajanja o čezatlantskem prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA (TTIP). Prav tako je podpredsednik obnovil zavezanost ZDA varnosti Evrope, saj ta ostaja pomembna tudi za ameriško ljudstvo. A je ob tem pozval k večji izmenjavi informacij med državami članicami in Natom.
Ponovni poziv za povečanje obrambnih izdatkov
Prav na sedežu severnoatlantskega zavezništva se je sicer Pence ponovno zavzel, da države članice Nata povečajo obrambne proračune na dva odstotka BDP (trenutno poleg ZDA ta cilj dosegajo zgolj še štiri). »Amerika bo prispevala svoj delež. Toda Evropejci morajo biti evropski obrambi zavezani toliko kot mi. Predsednik pričakuje jasen napredek do konca leta 2017,« je dejal Pence in okrcal nekatere »največje zaveznike«, da ne premorejo jasnih načrtov, kako bodo dosegli cilj dvoodstotnega deleža proračuna za obrambne namene. »Sedaj je čas za dejanja, ne za besede,« je še dodal.
Pence je že na nedavni münchenski varnostni konferenci nastopil s podobno kritiko zaveznikov. Predvsem je takrat kritika letela na Nemčijo, ki trenutno za obrambo namenja 1,2 odstotka BDP. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je pojasnjeval, da Nemčija poskuša povečati svoje obrambne izdatke, vendar bi v danih razmerah težko za obrambo namenila 25 milijard evrov več, s čimer bi nato dejansko dosegla dvoodstotni proračunski cilj.
Podporo za poziv k povečanju obrambnih izdatkov je Pence dobil od generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, ki sicer že dlje časa članice Nata poziva k povečanju obrambnih izdatkov. »Evropa ne more od ZDA pričakovati pomoči pri obrambi, če se sama ne zaveže povečanju obrambnih izdatkov,« je dejal Stoltenberg. Prav to bo ena izmed osrednjih tem vrha zavezništva v maju, ko v Bruslju pričakujejo tudi ameriškega predsednika Trumpa.
