Tožilka Katarina Bergant dr. Ivanu Radanu ne očita več umora šestih, pač pa štirih pacientov. Mnenje je spremenila po pričanju dr. Mateje Lopuh, državne koordinatorice za razvoj paliativne oskrbe. »Ne morem reči, da je dani odmerek morfina pospešil smrt pacientke,« je Lopuhova povedala v zvezi s pokojno Ano D., o umrli Kristini M. pa je povedala: »Smrt ni nastopila zaradi odmerka morfina, vzrok je bila obsežna okvara možganovine.«
Mnenje strokovne priče tožilstva je bilo za Radana razbremenjujoče tudi v zvezi s pacientko Darinko T., ki so jo na nevrološko kliniko sprejeli zaradi obsežne možganske krvavitve. Po navedbah iz obtožnice naj bi obtoženi njeno smrt pospešil z morfinom. V enem od zagovorov je dejal, da je morfin uporabil kot sedativ, v drugem pa, da ne ve, ali ga je sploh prejela. Lopuhova je na podlagi vseh zbranih podatkov menila, da ga je uporabil, a odmerek ni bil visok in tudi ne usoden; smrt da je nastopila zaradi možganske okvare. V zvezi s tem je pričal tudi že avstrijski izvedenec Wolfgang Kröll. On niti ni prepričan, ali je morfin pacientka v resnici prejela, saj je prejem v temperaturnem listu vnesen v času, ko je že umrla. Če pa ga je prejela, kot je pričala medicinska sestra, pa je bil res smrten, je menil Kröll.
Pritiski na pričo
Lopuhovo so že na prejšnji obravnavi spraševali tudi o smrti Antona L. in Gjura D. Za prvega je dejala, da je bil zanj propofol usoden, če ga je prejel v zatrjevani količini (vsaj 200 miligramov) in tako, kot je opisala medicinska sestra, ki je izpolnjevala Radanova navodila. Njeno pričanje je bilo obremenilno tudi glede smrti Gjura D., ki naj bi po trditvah tožilstva dobil smrtonosni odmerek kalija. Radan se je zagovarjal, da je šlo v resnici za provokacijo, da pacient kalija ni dobil in da je tekel mimo, ker je naredil obvod. Lopuhova pa je s seboj prinesla infuzijsko črpalko in pokazala, da takšen obvod v praksi sploh ni izvedljiv. Prav tako je z ameriško publikacijo zavrgla Kröllove navedbe, da bi kalij Radanovega poslednjega bolnika ubil praktično v hipu.
Lopuhova je še povedala, da je bila zaradi tega pričanja deležna pritiskov. Telefoniral ji je neznanec, ki se je predstavil kot Marko. »Rekel je, da ker sem se tako izkazala na sodišču in tako dobro predavala, bom lahko predavala tudi posebno izbrani družbi. In da se bodo v zvezi s tem z mano še pozabavali,« je razložila in dodala, da je o tem klicu nemudoma obvestila tožilko. Medtem ko je to razlagala, je Radanov prijatelj Marko B. iz sodne dvorane zakričal »lažete« in predsednik senata Martin Jančar ga je napotil iz dvorane. Po besedah tožilke Bergantove je bil klic res s telefona omenjenega Radanovega prijatelja, a da za zdaj proti njemu niso sprožili predkazenskega postopka. Pridala je še, da Lopuhova ni povedala vsega: z neznane številke je dobila tudi SMS, naj se pazi, kako vozi, poslana pa ji je bila tudi fotografija moškega z lutko v roki.
»Ni bila aktivno umirajoča«
Sicer pa se je precejšnji del njenega tokratnega pričanja nanašal pacientko Marijo K. Na intenzivni negi so jo nekaj časa umetno predihavali, potem pa, očitno na podlagi odločitve konzilija, postopoma odtegovali s tega aparata. Kot je povedala Lopuhova, je bilo glede na njeno stanje že vnaprej jasno, da spontanega dihanja ne bo vzdržala. Lopuhova ni našla vzroka, zakaj Radan pacientke, potem ko je doživela dihalno stisko, ni ponovno priklopil na aparat. Obtoženi trdi, da je bilo tudi to v skladu z odločitvijo konzilija, a priča v zbrani zdravniški dokumentaciji takšnega sklepa ni našla. Ker je bila pacientka v dihalni stiski, ji je nato upravičeno predpisal morfin, vendar po njenem mnenju »v tako visokih odmerkih, da je vplival na to, da je umrla«. Ni pa ji dal pomirjevala, čeprav jo je bilo strah in je jokala, je povedala.
Radan je poudaril, da pacientka nikoli več ne bi dihala sama. S priklopom na aparat bi ji le podaljševali trpljenje, sicer pa je bilo nemogoče pričakovati, da bo preživela. Lopuhova je odvrnila, da je imela pacientka res neozdravljivo bolezen, njeno življenje bi bilo trpeče, obsojena bi bila na ležanje v postelji. »Bila je res zelo bolna, ni pa bila aktivno umirajoča. Za razliko od preostalih pacientov, ki jih obravnavamo v tej zadevi, njena smrt ni bila pričakovan dogodek,« je izjavila.
