Možnemu italijanskemu prevzemniku Cimosa je dovolj čakanja, da Slovenija in Hrvaška skleneta dogovor o rešitvi približno četrt stoletja starega spora koprske družbe na Hrvaškem. »Ker spor ni rešen, TCH Cogeme (v lasti Palladia Finanziarie, op. p.) odstopa od transakcije,« so šokirali Italijani. Kot je povedal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, uradnega obvestila od možnega prevzemnika Cimosa še niso prejeli, nad sporočilom, ki so ga Italijani podali za medije, pa je presenečen. »Dogovor med Družbo za upravljanje terjatev bank in hrvaško agencijo za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB) je v sklepni fazi. Do jutri (danes, op. p.) s Hrvaškega pričakujemo zadnji odgovor, nato pa bomo Italijane povabili k nadaljevanju pogovorov,« je dejal Počivalšek. Podobno je pojasnila tudi začasna predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidia Glavina. Tako v SDH kot DUTB so poudarili, da se hrvaška stran kljub poznavanju kratkih rokov za sklenitev dogovora ni odzivala pravočasno.
Četudi Italijani ne bodo ponovno sedli za pogajalsko mizo, Počivalšek verjame v rešitev Cimosa in v to, da se bodo ohranila vsa delovna mesta v Sloveniji. Od okoli 4000 delavcev jih Skupina Cimos v Sloveniji zaposluje še okoli 1600, na Hrvaškem pa dobrih tisoč. Kakšen je rezervni scenarij, Počivalšek (še) ni želel razkriti, prepričan pa je, da bodo sedanjega uspešno izpeljali.
Ena od možnosti za Cimos je vnovična prisilna poravnava. To bi družba na podlagi insolvenčne zakonodaje lahko najprej sprožila letos poleti, torej dve leti od pravnomočnosti zadnje prisilne poravnave. Vprašanje pa je, kaj bi v Cimosu z morebitnim ponovnim insolvenčnim postopkom sploh lahko dosegli. Med možnostmi, ki so se omenjale pred meseci, je bil tudi menedžersko-delavski odkup.
Spomnimo, pogojno kupoprodajno pogodbo za Cimos so Italijani z državnimi lastniki, pri čemer DUTB obvladuje skoraj polovični lastniški delež, sklenili sredi lanskega oktobra. »Pogodba je bila med drugim sklenjena v pričakovanju, da bodo do konca leta 2016 izpolnjeni določeni odložni pogoji, med katerimi je bil ključen dogovor s hrvaško agencijo za zavarovanje depozitov in sanacijo bank,« so opozorili Italijani. Ker ta ni bil izpolnjen, so na zahtevo prodajalcev soglašali s podaljšanjem roka do konca letošnjega januarja, so dodali. Za nakup Cimosa je bil Palladio Finanziaria pripravljen plačati 100.000 evrov kupnine, hkrati pa prevzeti dolgove v višini okoli 110 milijonov evrov. Po dokončanem prevzemu so se Italijani zavezali, da bodo v Cimos vložili 20 milijonov evrov, v prihodnjih treh letih pa je bila predvidena še ena dokapitalizacija v višini 50 milijonov evrov.
Padec prihodkov in 10-milijonska izguba
Konec januarja se je sicer Počivalšek s hrvaškim ministrom za državno premoženje Goranom Marićem dogovoril, da bo DUTB za odkup terjatev do Cimosa hrvaški agenciji plačala sedem milijonov evrov. Gre za domnevne terjatve, ki izvirajo iz časov nekdanje Jugoslavije, ko se je Cimos v sosednji državi zadolžil pri kasneje propadli Riječki banki. Po njenem propadu je terjatve do Cimosa prevzela hrvaška agencija za zavarovanje depozitov in sanacijo bank.
Toda nekaj dni po dogovoru med Počivalškom in Marićem je sledil hladen tuš. Takrat so Italijani DUTB obvestili, da je za njih nesprejemljiva zahteva, da še dve leti v treh Cimosovih tovarnah na Hrvaškem ohranijo nespremenjeno število zaposlenih. Česa takšnega Počivalšek Mariću ni nikoli obljubil, kar je navsezadnje razvidno iz memoranduma njunega srečanja na Otočcu, objavljenega na spletnih straneh hrvaške vlade. Zatem sta Slovenija in Hrvaška od Italijanov za dokončni dogovor prejeli še nekaj dni časa.
Iz objavljenega trimesečnega poročila o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja iz naslova prisilne poravnave je razvidno, da je Cimos lani dosegel 317,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 75,4 milijona evrov manj kot leto pred tem. Pri tem je ustvaril dobrih 10 milijonov evrov izgube.
