V bankah in hranilnicah, članicah Združenja bank Slovenije (ZBS), so nedavno zaznali novo obliko poskusa prevare s kreditnimi karticami. Gre za primere, ko prevarant pokliče njihovo stranko, se predstavi kot zaposleni na oddelku za varnost pri kartični shemi Visa ali Mastercard in skuša pridobiti številko, s katero lahko nato zlorabi žrtvin račun. Kot so pojasnili v združenju, ima prevarant pri tem že na voljo nekaj osnovnih podatkov o komitentu, ga obvesti, da je bila kartica uporabljena za nakup, in želi to tudi preveriti.
Najprej ga vpraša, ali je kupil blago v določeni trgovini s kartico, ki je izdana na ime banke. Ker komitent običajno to zanika, se na tak način lahko ujame v past, saj potrdi, da je pravi imetnik kartice. Vendar prevarant od komitenta zahteva potrditev, da je pravi imetnik kartice s tem, da mu zaupa številko na zadnji strani kreditne kartice. Gre za tako imenovano številko CVC oziroma CVV, ki se uporablja izključno pri nakupih s kartico po spletu. Prevarant s tako pridobljenimi podatki lahko potem dejansko zlorabi bančni račun komitenta.
V Združenju bank Slovenije, ki združuje 13 bank in tri hranilnice, ne morejo in ne smejo povedati, pri kateri banki oziroma hranilnici se je zgodila nova oblika prevare z bančnimi karticami. Ko smo spraševali naključno izbrane banke in eno izmed hranilnic, smo naleteli na molk. Niti ena banka oziroma hranilnica ni potrdila, da bi zaznala novo obliko zlorabe s karticami. Vprašanja smo naslovili na NLB, Novo KBM, Gorenjsko banko, banko Intesa Sanpaolo, Unicredit banko, Abanko, Sberbanko in Delavsko hranilnico, iz SKB banke pa odgovora nismo prejeli.
Največ skimminga in zlorab po spletu
V Novi KBM, Sberbanki, Unicredit banki in Delavski hranilnici so imeli lani največ zlorab s poskusi tako imenovanega skimminga. Gre za zlorabe plačilnih kartic s krajo magnetnega zapisa po napravi na bankomatih. V Novi KBM poudarjajo, da se število poskusov skimminga zaradi dostopnosti poceni tehnologije povečuje. »Ko govorimo o takšnem poskusu na bankomatih, to še ne pomeni, da so bile transakcije oziroma zlorabe tudi uspešno izvedene. Zaradi varnostnih mehanizmov na bankomatih in na plačilnih karticah so zlorabe v večini primerov neuspešne,« še pravijo v mariborski banki.
V NLB so imeli lani primer tako imenovanega ribarjenja. Gre za obliko zlorabe, ko storilci pridobijo zaupne (osebne in kartične) podatke s pomočjo lažne elektronske pošte. V Abanki, Gorenjski banki in banki Intesa Sanpaolo so lani imeli največ primerov zlorab podatkov plačilnih kartic na spletnih prodajnih mestih. Gre za manj varne spletne trgovine, ki ne podpirajo varnostnih standardov, kot je Mastercard Securecode ali Verified by Visa. Povedano drugače: gre za spletne trgovine, kjer zadostujejo podatki imetnika na spletni strani, transakcije pa se izvedejo, ne da bi se preverilo avtentičnost imetnika.
Policija: Bodite pozorni na nakupe po spletu!
Po podatkih policije so lani zaznali povečano število kaznivih dejanj z uporabo negotovinskega plačilnega sredstva (oziroma s plačilnimi karticami). Največ kaznivih dejanj je bilo leta 2013, ko je policija obravnavala 1746 tovrstnih prevar oziroma goljufij, leta 2014 se je število kaznivih dejanj zmanjšalo na 1070, leta 2015 jih je bilo 435, lani pa 663 kaznivih dejanj. »Kljub večjemu številu kaznivih dejanj smo lani zabeležili manjšo gmotno škodo v višini 690.000 evrov. Leta 2015 je ta znašala več kot milijonov evrov,« so pojasnili na policiji. Največ zlorab plačilnih kartic je na spletnih trgovinah, sledijo zlorabe s pomočjo skimminga, zlorabe na terminalih POS in zlorabe kartic za plačilo goriva.
