Ko se je najin pogovor razvil že v debato, mi je hkrati potožil, da je z njim v sobi še en moški, ki se izjemno nekulturno in osorno vede do medicinskih sester, ki so kljub njegovemu obnašanju ostale profesionalne in mirne. Potrpežljivo so prenašale njegove neumestne opazke in nesramne zahteve, vrhunec pa se je zgodil, ko je moški po telefonu poklical svojo prehlajeno ženo in jo prosil, da mu pride v bolnišnico zmasirat noge. Čeprav je veljala prepoved obiskov v tistih dneh, je gospa res prišla, in medtem ko mu je masirala noge, je on nezainteresirano buljil v telefon in brskal po spletu. Kaj se mu je pletlo po glavi, ko je to počel, medtem ko mu je žena poskušala pomagati, bo verjetno vedel samo on.
To je bil najlepši spanec, ko so bile noči v zimskih mesecih malo daljše in je bilo ob šestih zjutraj še vedno temno. Želeli smo ostati v topli postelji čim več časa, medtem ko je bila mama v istem trenutku že zunaj in se je na nizkih temperaturah napotila do najbližje pekarne ali trgovine samo zato, da bi mi, otroci, imeli za zajtrk svež kruh in vroče žemljice. Potem bi se vrnila domov in pripravila mizo, nas zbudila in odšla naprej. Ko smo napravljeni vstopili v kuhinjo, je bila miza polna dobrot, na sredini pa je bil vedno velik čajnik. Tudi to ji je uspelo skuhati, preden je odšla na delo v bližnjo menzo, kjer je skupaj s kolegicami kuhala za nekaj sto delavcev gradbenega podjetja Gradis. Pravila mi je, kako so morale vleči velike zaboje, dvigovati težke lonce, lupiti krompir in rezati kruh ter urediti vse, da so delavci pravočasno dobili topli obrok. Ko je bilo zajtrka in kosila konec, so morali vse pomiti in pospraviti, preden so se odpravili domov. Ljudje, ki niso delali v kuhinji, zlasti v tisti za nekaj sto ljudi, imajo pogosto napačno predstavo o tem poklicu. Fizičnega dela je veliko več kot samo sekljanje svežih kumaric in paradižnika. Takrat niso imeli veliko sodobnih pripomočkov, tako da se je delalo bolj ali manj ročno, vendar je bilo vzdušje v kolektivu pozitivno, tako da so delali z užitkom. Nič ji ni bilo težko.
Vse to je počela zato, da bi bila koristna v družbi in da bi si lahko družina privoščila malo več. In njeno delo se ni končalo na pragu menze. S prihodom domov se je začela njena druga služba. Tista, za katero ni bila plačana v denarnem smislu, kar še zdaleč ne pomeni, da je bila naloga lahka. Mame imajo tisto nehvaležno vlogo, ko opravijo ogromno dela po hiši, a tega marsikdo niti ne opazi, kaj šele ceni. Morala je skuhati kosilo za družino, in ko smo prišli iz šole, je bila hrana že na mizi. Spet toplo in okusno. Nato je ponovno sledilo pospravljanje, pranje perila in pomivanje, šele potem je sledil počitek. V tistih časih sta bila vzgoja otroka in gospodinjstvo bolj ali manj na plečih mater. Pogosto smo jo slišali, ko se je odpravljala na delo v popoldanski izmeni: »Komaj čakam, da pridem v službo, da se spočijem.« Mi, otroci, tega nismo razumeli v tistih letih, ampak šele danes, ko imamo lastne družine, vidimo, kaj je mislila s to izjavo.
Danes, ko imam svojo družino z dvema otrokoma, mi je popolnoma jasno, kaj pomeni »počitek v službi«. To ne pomeni, da se človek izogiba delu. Vzgoja otrok in urejen bivalni prostor prineseta obilo veselja, zadovoljstva in užitkov, ampak hkrati zahtevata tudi veliko truda in napora staršev. Ravno zaradi tega morajo biti pričakovanja med partnerjema dogovorjena že vnaprej, saj bo to prihranilo veliko živcev in neljubih situacij obema. K sreči se vedno več moških v zvezi zavestno in odgovorno postavi tudi v položaj »gospodinjskega partnerja«, kar ženskam znatno olajša nalogo. Moje spoštovanje do soproge se je podeseterilo od tistega trenutka, ko sem bil ob njej pri porodu najinega prvega otroka. Za tiste bolečine, ki jih je dala skozi zato, da bi dobila dojenčka, sem ji hvaležen do groba. Ne vem, koliko moških bi lahko preneslo tisti bolečinski cunami, ki lahko traja tudi do nekaj ur, vendar vsakemu bodočemu očetu toplo svetujem, naj je zraven svoje drage med porodom. Te izkušnje ne boste nikoli pozabili.
Pozornost do žensk naj se ne zgodi samo za valentinovo, dan žena ali gregorjevo. Po statističnih podatkih je povprečni osebni dohodek ženske še vedno nižji od povprečnega dohodka moškega. Povprečna bruto plača žensk je tako v letu 2014 znašala 1589 evrov, medtem ko je bila povprečna bruto plača moških 1678 evrov. Stopnja zaposlenosti žensk prav tako zaostaja za moškimi. Če k temu dodamo še dejstva o številu žensk na vodilnih mestih v Sloveniji in številu dejanj spolnega oziroma družinskega nasilja nad njimi, potem nas čaka še veliko dela.
Naši družbi namreč ne bo bolje, dokler v vsaki ženski starejše generacije ne bomo videli lastne mame in dokler v vsaki ženski svoje generacije, ki ni naša partnerica, ne bomo videli lastne sestre.
