Nizozemske stranke so minuli teden začele predvolilno kampanjo, največ pozornosti je usmerjene k populističnemu in islamofobnemu politiku Geertu Wildersu, ki mu ankete napovedujejo zmago. Svojih privržencev ni razočaral: kampanjo je začel z napadom na »maroško sodrgo« in zahtevo, da Nizozemska spet postane država Nizozemcev. Novinarjem in privržencem, ki so se zbrali v kraju Spijkenisse, južno od Rotterdama, je rekel: »Maroška sodrga v Holandiji… Seveda niso vsi sodrga, a veliko med njimi jih naše ulice spreminja v nevarne kraje, predvsem mladi. To se mora spremeniti.« Wilders, ki ga zaradi groženj s smrtjo, tudi Islamske države in Al Kaide, ves čas varuje policija, se zavzema za prepoved korana in za zapiranje džamij. Decembra lani ga je sodišče zaradi spodbujanja k diskriminaciji Maročanov spoznalo za krivega, vendar še ni izreklo kazni.
Rutte igra po Wildersovih notah
Wilders je favorit na volitvah. Po zadnjih anketah bi njegova Stranka Svobode (PVV), ki se zavzema tudi za izstop iz EU, dobila od 24 do 28 poslancev v parlamentu s 150 sedeži (zdaj jih ima 15). Imela bi od dva do štiri poslance več kot vladajoča Liberalna stranka (VVD) premierja Marka Rutteja, ki jih ima trenutno 41. Skratka, nove volitve bodo še bolj razdrobile nizozemski parlament.
Vendar bo Wilders, čeprav bo najbrž njegova stranka postala najmočnejša v parlamentu, težko prevzel oblast, ker podobno kot Marine Le Pen v Franciji na Nizozemskem nima zaveznikov. Velika večina nizozemskih strank, vključno s premierjevo VVD, noče nič slišati o koaliciji z Wildersom.
Liberalni premier Rutte iz VVD sicer poskuša z nasprotovanjem priseljencem pridobiti del volilcev, ki so v zadnjih letih prešli k Wildersu, in pomiriti desno krilo svoje stranke. Rutte je obtožil tujce, da ogrožajo svoboščine, »čeprav so prišli v našo deželo ravno zaradi njih«. »Živite normalno ali pa pojdite proč,« je zapisal januarja v odprtem pismu. Podobno kot Wilders očita muslimanom, da ne prenesejo homoseksualcev in žensk v mini krilih.
Nekateri analitiki opozarjajo, da Rutte s takim prevzemanjem tem populista Wildersa daje legitimnost njegovim skrajnim stališčem, podobno kot je v zadnjih letih Nicolas Sarkozy dal s svojim nagibanjem v skrajno desno legitimnost islamofobiji Le Penove. Volilci pa imajo vedno raje original od kopije.
Wilders se je januarja tako odzval na Ruttejevo ofenzivo med volilci na skrajni desnici: »To je človek odprtih mej, cunamija prosilcev za azil, množičnega priseljevanja islamizacije, laži in prevar.« Ker je v opoziciji, lahko Wilders napada več šibkih točk premierja. Rutte denimo ni znižal davkov za 1000 evrov na leto, kot je obljubljal, še naprej naj bi Nizozemska preveč pomagala Grčiji in ni sprejela ukrepov, s katerimi bi se izboljšala nega starejših Nizozemcev. Vse te tri volilne teme so zelo pri srcu Wildersu, ki zdaj lahko tudi poudarja, da se bo Rutte, če ne bo hotel skleniti koalicije z njim, moral opirati na sredinske in levičarske stranke, torej ne bo mogel voditi protipriseljenske politike.
Frustracija malega človeka
Krepitev desnega populista Wildersa je presenetljiva za Nizozemsko glede na to, da gre tej državi gospodarsko zelo dobro. Raven brezposelnosti vztrajno pada in je ena najnižjih v Evropi kljub zelo visoki minimalni plači (1500 evrov neto). Očitno pa je tudi na Nizozemskem veliko poražencev globalizacije. Prav frustracija malega človeka, ki jo populisti preusmerjajo v jezo proti otipljivemu zunanjemu sovražniku, predvsem muslimanom, pa tudi EU, bi lahko letos odločala o prihodnosti Evrope, tako kot je že lani o prihodnosti ZDA in Velike Britanije. Volitvam na Nizozemskem bodo namreč spomladi sledile predsedniške in parlamentarne v Franciji, jeseni bo tudi Nemčija dobila nov parlament, že poleti bi se to lahko zgodilo v Italiji, ki je v čedalje hujši situaciji. Wilders se vseh teh volitev veseli in napoveduje, da bo njegova volilna zmaga »začetek domoljubne pomladi v Evropi«, ki so jo januarja na srečanju v Nemčiji napovedali voditelji evropskih desničarskih populističnih strank.
