Z zgraditvijo 700 metrov glavnega vodovoda in približno 3000 metrov razvodov, postavitvijo dveh hidrantov in vodovodnimi priključki na 58 parcelah občina Krško nadaljuje urejanje romskega naselja Kerinov Grm. Večino denarja za 92.000 evrov vredno naložbo je prispevalo ministrstvo za gospodarstvo, brez česar, kot pravi krški župan Miran Stanko, del ne bi mogli izpeljati.
Kerinov Grm je naselje z več kot 200 ljudmi, domačini celo pravijo, da jih je blizu 300. »Pred leti nam je Kostak napeljal vodo do sredine naselja in postavil pipo, od tam smo si vodo potegnili kar sami. Večkrat smo šli k županu, naj nam vendar uredijo priključke in števce, da bo zadeva urejena, kot je treba. No, zdaj so nam to uredili, vodo napeljali do hiš, za položnice pa nam bodo trgali od socialne pomoči,« pripoveduje Dejan Brajdič iz Kerinovega Grma.
Po besedah Jožeta Leskovarja, direktorja sektorja komunale pri krškem Kostaku, je trenutno v Kerinovem Grmu aktivnih 40 priključkov. Kot pravi, gre za najsodobnejši sistem v občini. »Pomembno je, da vsem občanom zagotovimo ustrezno, zdravo pitno vodo. Pitno vodo sicer v Kerinovem Grmu že nekaj časa imajo, a smo zdaj zamenjali celoten sistem. Upam, da bodo prebivalci naselja spoznali, da to prinaša tudi določene obveznosti, predvsem redno plačevanje komunalnih storitev. Dogovorili smo se, da bodo plačevali, tudi za nazaj. Upam, da se bodo tega držali.«
Prvotni vodovod je povzročal prepire
Zanimivo je, da so naložbo predlagali prebivalci naselja, dodaja Miran Stanko. »Prvotni vodovod, zgrajen leta 2007, je povzročal prepire, kajti nekateri so imeli števce, drugi so plačevali pavšal. Zato je prihajalo do sporov zaradi prevelike porabe vode, previsokih stroškov. Zdaj imajo vsi možnost za priključitev prek števca.«
Občina je problematiko nekoč nezakonitega naselja na zasebnih zemljiščih urejala postopoma. Od prvotnih lastnikov je po ceni 7,5 evra za kvadratni meter odkupila zemljišča, nato jih je prodala Romom po subvencionirani ceni 6 evrov za kvadratni meter. »Kar veliko Romov je sklenilo pogodbe, saj si želijo zakonito postaviti objekte in jih priključiti na vso infrastrukturo. Na podlagi teh pogodb prek centra za socialno delo plačujejo okrog 50 evrov na mesec,« dodaja župan.
Romi imajo v lasti polovico zemljišč
Občina je v preteklosti že sprejela prostorski načrt, s katerim je definirala podobo naselja, asfaltirala poti, zgradila vrtec. Romi so zdaj lastniki približno polovice zemljišč v naselju, še štirinajst jih je v lasti občine, dodaja Stanko. Nekatere so sicer že zasedli, vendar »se trudimo, da bi jih predali tistim Romom, ki jih želijo odkupiti. Sicer je treba v naselju med drugim urediti še kanalizacijski sistem, kar bomo verjetno urejali v prihodnosti, ko bomo reševali tudi sosednje naselje Gorica - Jelše.«
Medtem ko je Kerinov Grm po Stankovih besedah najbolje urejeno romsko naselje v občini, kar zadeva infrastrukturo, pa krški romski svetnik Moran Jurkovič izpostavlja predvsem problematiko obeh nezakonitih naselij. »V naseljih Loke in Rimš ni vode, ni elektrike. To sta nezakoniti naselji, saj se je občina leta 2002 odločila, da ju 'izbriše' in da ostaneta le romski naselji Kerinov Grm in Drnovo. Zdaj pa ne moremo storiti prav nič.«
Poročali smo že, da je zemljišča, na katerih od leta 1955 stoji sicer urejeno naselje Loke, kupil investitor, ki želi tam zgraditi stanovanjsko sosesko. Skupaj z zemljiščem je tako dobil tudi tam živeče Rome, trenutno jih tam živi 36, tudi Jurkovič. Kot pravi, si Romi želijo vsaj neko začasno rešitev za ureditev najosnovnejših stvari, elektrike recimo, medtem ko so si vodo na črno nekateri napeljali kar sami. Podobne težave imajo v naselju Rimš. Tamkajšnja kmetijska zemljišča (z naseljem vred) je Škofija Novo mesto pred časom prodala lokalnemu kmetijskemu podjetju.
