Podpora aktualni ministrski ekipi je po februarski raziskavi Vox populi za pol odstotne točke zrasla in prvič presegla 40 odstotkov. Kljub temu pa premier Miro Cerar razlogov za navdušenje nima. Precej bolj kot delež tistih, ki so z delom vlade zadovoljni, se je namreč povečal delež onih, ki vlado ocenjujejo kot neuspešno: z januarskih 51,7 na 54,6 odstotka.
SMC in SD izenčeni
In kako bi se, če bi bile volitve včeraj, odrezale stranke? Zmagala bi Janševa SDS. Če upoštevamo zgolj opredeljene anketirance (tistih, ki ne bi šli na volitve ali pa ne vedo, koga bi obkrožili, je skupno skoraj polovica vprašanih), bi SDS dobila 24,9 odstotka glasov. Kar je dve odstotni točki več kot prejšnji mesec oziroma enak rezultat, kot ga je Janševa stranka po raziskavi Vox populi dosegla decembra lani. Na drugem mestu je tudi tokrat največja vladna stranka SMC z 18,8 odstotka opredeljenih glasov, le za dve desetinki odstotne točke pa za njo zaostajajo Socialni demokrati. Razlika med največjo in najmanjšo koalicijsko partnerico je torej v meji statistične napake.
Na četrtem mestu strankarske lestvice je ponovno Združena levica. Prepiri, ki se v koaliciji treh strank in civilnodružbene skupine v zadnjem času še krepijo, ZL nikakor ne koristijo; v primerjavi s prejšnjim mesecem ji je podpora padla za dobro odstotno točko. Volilo bi jo 11,6 odstotka opredeljenih anketirancev.
V parlament bi prišle še tri stranke. SLS bi le za las ujela parlamentarni prag. Da bi obkrožili Novo Slovenijo, je odgovorilo skoraj enajst odstotkov opredeljenih anketirancev, odstotno točko manj pa, da bi bila njihova volilna izbira DeSUS. Poleg SDS je podpora februarja najbolj zrasla stranki upokojencev. Verjetno je to mogoče pripisati sobotnemu kongresu DeSUS, pred katerim se je njegov predsednik Karl Erjavec (še) nekoliko pogosteje pojavljal v javnosti.
Stalnica naših javnomnenjskih raziskav je, da vprašani kot najboljšega ministra sedanje vlade prepoznajo Dejana Židana. Kmetijskemu ministru ni škodovala niti bruseljska zgodba s teranom. Nasprotno – javnost v njem očitno prepoznava velikega borca za pravice slovenskih vinarjev. Na prošnjo, da nam povedo tri ministre, ki po njihovem mnenju najbolje opravljajo svoje delo (to anketirance povprašamo na približno pol leta), je namreč kar 35 odstotkov vprašanih navedlo Dejana Židana. Kar je 14 odstotnih točk več kot ob našem zadnjem ugotavljanju najmočnejših in najšibkejših členov Cerarjeve ekipe junija lani oziroma Židanov najboljši rezultat doslej. Ob tem spomnimo, da je imel največ podpore tudi med člani vlade Alenke Bratušek.
S protibegunskimi ukrepi do boljše ocene
Pričakovano imajo o Židanu še zlasti dobro mnenje pristaši SD, vendar pa križanje rezultatov pokaže, da so ga na prvo mesto med aktualnimi ministri postavili volilci prav vseh strank. Tako so ga na primer podporniki DeSUS omenili večkrat kot pa »svojega« ministra Karla Erjavca. Prvi mož slovenske diplomacije je sicer tokrat na lestvici najuspešnejših članov vlade zasedel drugo mesto, ki je v preteklih dveh merjenjih (januarja in junija lani) pripadlo tedanjemu prvemu finančniku v državi Dušanu Mramorju. Njegova naslednica na čelu finančnega ministrstva Mateja Vraničar Erman je uvrščena precej slabše, in sicer na deseto mesto. Bronasto medaljo si je tokrat prislužil pravosodni minister Goran Klemenčič, ki je bil junija lani peti. Še zlasti so mu naklonjeni volilci Združene levice.
Na četrto in peto mesto sta se uvrstili ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak ter notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Slednja s protibegunskimi ukrepi in predlogi za povečanje pristojnosti represivnih organov očitno v javnosti žanje vse večjo naklonjenost. Kar potrjuje tudi njen vzpon na lestvici najboljših ministrov; ob prejšnjem merjenju je bila namreč deveta. Györkös-Žnidarjevi so naklonjeni predvsem volilci SMC, SD in SDS. To, da sta se minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc ter ministrica za področje razvoja in kohezije Alenka Smerkolj znašla na dnu tako lestvice najboljše kot lestvice najslabše ocenjenih predstavnikov vlade, kaže predvsem, da gre za najmanj prepoznavna člana Cerarjeve ekipe. K večji prepoznavnosti Smerkoljeve tako ni prispevalo niti to, da je po Mramorjevem odstopu začasno vodila finančni resor, niti Vizija 2050, ki je bila spisana pod njenim okriljem in po kateri bo Slovenija čez 30 let sanjska dežela.
Vprašanim se toži po Drnovškovem vladanju
In kdo po mnenju vprašanih v Cerarjevi ekipi najslabše opravlja svoje delo? Naziv najšibkejši člen si je tokrat prislužila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Očitno javnost s pripravo zdravstvene reforme, ki poteka po polžje, pa tudi z doslej predstavljenimi rešitvami na tem področju ni zadovoljna. Kolar-Celarčeva je na negativni lestvici prehitela Karla Erjavca, ki je na njej vodil vse od arbitražne afere poleti 2015 dalje. Zunanjemu ministru so zlasti nenaklonjeni moški. Na tretjem mestu med najslabšimi ministri je tokrat pristala ministrica za delo Kopač-Mrakova, sledita ji infrastrukturni minister Peter Gašperšič in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.
Vprašanim pa se očitno še vedno toži po časih, ko je vlado vodil Janez Drnovšek. Skoraj polovica anketirancev ga je namreč navedla kot najboljšega slovenskega premierja doslej. Z velikim zaostankom mu sledita Janez Janša (14,1 odstotka) in Borut Pahor (12,7 odstotka). Da vlado najbolje vodi sedanji premier Miro Cerar, je ocenilo 9,6 odstotka vprašanih. Uvrstil se je na četrto mesto, kar niti ni tako slabo, če pomislimo, da je bil po merjenju sredi lanskega leta celo zadnji. Tedaj mu je primat med premierji prisodil manj kot en odstotek anketirancev.
Pričakovano so Cerarju najbolj naklonjeni volilci SMC, zanimivo pa je, da ga kot najboljšega premierja prepozna več pristašev SDS (pet odstotkov) kot SD (dva odstotka). A da ne bo pomote: le majhen delež volilcev Socialnih demokratov kot najboljšega vodjo vlade doslej prepoznava nekdanjega predsednika SD Boruta Pahorja, skoraj tri četrtine pa kot takšnega vidi Janeza Drnovška. V drugi polovici lestvice najdemo edino slovensko premierko doslej Alenko Bratušek. Da bi se morali voditelji vlade zgledovati po njej, meni 3,2 odstotka vprašanih. Sledijo pa predsednik Demosove vlade Lojze Peterle, Andrej Bajuk in na zadnjem mestu Anton Rop.
Anketirance smo tokrat zaprosili tudi , da delo premierja Cerarja ovrednotijo z ocenami od ena do pet. Prislužil si je povprečno oceno 2,81. Kar je nekoliko bolje kot junija lani (2,67) in slabše kot pri obeh tovrstnih ocenjevanjih v letu 2015, ko so mu vprašani namenili dobro trojko.
