Družina Korba - Sulejman že od avgusta 2015 čaka v azilnem domu v Ljubljani na odločitev, katera država bo odločala o njihovi prošnji za azil – Slovenija ali Hrvaška. Po sodbi evropskega sodišča EU v Luksemburgu, ki ga je za mnenje vprašalo slovensko vrhovno sodišče, odgovora na to vprašanje še ni. Vendar je evropsko sodišče pritrdilo družini v bistvenem delu sodbe – za morebitno vrnitev mame Carol, očeta Hanyja in zdaj že več kot leto dni starega otroka Adela, ki se je rodil v Ljubljani, na Hrvaško ne zadostuje, da pri naši južni sosedi ni sistemskih težav pri sprejemanju prosilcev za azil, ampak je treba presojati tudi osebne okoliščine.
Spomnimo, družina je v Slovenijo prišla iz Hrvaške s turističnim vizumom. Novembra 2015 se je rodil sin, mama pa ima odtlej hude zdravstvene težave, ki se prenašajo tudi na otroka. Da bi se zdravstveno stanje mame in s tem tudi njenega otroka lahko poslabšalo ob vrnitvi na Hrvaško, je razvodno iz mnenja zdravnika, ki je opravil več pregledov.
Morda gre za precedenčni primer
Sodišče EU v Luksemburgu je tako zavrnilo argument, na katerega se je opiralo notranje ministrstvo (da za vrnitev zadostuje, da ni sistemskih pomanjkljivosti) in ki mu je ob prvem odločanju pritrdilo vrhovno sodišče. To bo moralo zdaj odločati vsebinsko oziroma ugotoviti, ali so zdravstvene težave tako hude, da bi morebitno vračanje na Hrvaško lahko povzročilo kršenje prepovedi nečloveškega in poniževalnega ravnanja in s tem mednarodnih konvencij. Takšne napotke je vrhovnemu sodišču naložilo že ustavno, a je vrhovno z vprašanjem, ki ga je naslovilo v Luksemburg, tako podaljšalo pot do končne odločitve.
»Skrb vzbujajoče je, da vse skupaj toliko časa traja in da se moramo spuščati v zapletene postopke. Toda zdaj imamo odgovor črno na belem,« je dejal Miha Nabergoj iz ekipe pravnikov, ki zastopajo družino. Sodbo so komentirali tudi na ministrstvu za notranje zadeve, kjer pravijo, da jim je sodišče pritrdilo, da diskrecijske klavzule iz 17. člena dublinske uredbe ni mogoče razlagati kot pravice prosilca za azil, ampak da je to pristojnost države.
Sodba je pomembna tudi za druge primere. Lahko bi izboljšala položaj beguncev v dublinskih postopkih, o čemer je do nas segel tudi glas iz mednarodnih pravno-humanitarnih krogov. »Ta sodba je zadnja v seriji mnogih na to temo, tako pred sodiščem EU kot pred evropskim sodiščem za človekove pravice,« dodaja Nabergoj. Najpomembnejše segajo v leto 2011, ko je sodišče prepovedalo vračanje beguncev v Grčijo zaradi sistemskih pomanjkljivosti. »Takrat se je institut sistemskih pomanjkljivosti ustvaril,« pravi Nabergoj, ki meni, da bi tudi sodba o družini Korba - Sulejman lahko bila prelomna.
Krivic označil sodbo za salomonsko
Čeprav so v taboru družine optimistični, bodo še nekaj časa živeli v negotovosti, kajti evropsko sodišče vrhovnemu ni naložilo, kako mora odločiti, ampak le, o čem mora odločiti. Ob koncu sodbe je zapisalo, da Slovenija ni zavezana uporabiti diskrecijske klavzule, vendar jo lahko uporabi, če ugotovi, da se zdravstveno stanje Carol Korba ne bo izboljšalo oziroma se bo poslabšalo. Matevž Krivic, ki se prav tako ukvarja s tem primerom, je zato sodbo označil za salomonsko. »Po 18 mesecih negotovosti je pet sodnikov EU izdalo salomonsko razsodbo: lahko jih enako mrcvarite še nekaj mesecev, lahko pa tudi ne! Odvisno od tega, kaj imate raje – ljudi ali paragrafe. Za ministrstvo za notranje zadeve že vemo, da so jim ljudje malo mar, za pristojni senat vrhovnega sodišča bomo pa kmalu izvedeli,« je komentiral Krivic.
