Angloameriški kolonializem v Sloveniji je razširjen že na vseh področjih, od vojaškega, političnega, ekonomskega, šolskega do kulturno-jezikovnega. Glasbene kvote so torej le delček tega zadnjega in še ena od množice značilnih butalskih zgodb, ki pa jih je že preveč za naštevanje, kaj šele za opisovanje. V našem primeru glasbenih kvot gre preprosto na eni strani za nadaljevanje kolonizacije in na drugi strani za zaslužek angloameriške glasbene industrije. Uporabnina za predvajanje njihove glasbe gre v milijone, celotni zaslužek na račun kulturno-jezikovnega kolonializma pa seveda v milijarde. V resnici so torej kvote pomembne predvsem zaradi tujega zaslužka.

Če bi se »problema« glasbenih kvot lotili resno, ne v butalski maniri, pa je zadeva enostavna. Najprej je treba ločiti nacionalno RTV Slovenija od ostalih komercialnih postaj. Komercialne naj se prodajajo, predvajajo ali preživljajo, kakor želijo. Nacionalna RTV Slovenija pa je dolžna upoštevati nacionalni (tudi glasbeni!) interes, saj jo vsi državljani prisilno plačujemo. Mimogrede: ta prisila plačevanja, vezana na električni priključek, pa je najbrž zrela za ustavno presojo. Praktično namreč pomeni, da mora državljan, ki ne želi poslušati RTV Slovenija, odpovedati električni priključek z vsemi posledicami. Glasbena angleško-slovenska dvojezičnost RTV Slovenija zagotovo ni v nacionalnem interesu. Razen če je kje na skrivaj sprejeta politična odločitev, da mora postati Slovenija angloameriška kolonija. Ko človek pogleda okrog sebe, je tej domnevi kar verjeti.

Pa zaključimo z glasbo na nacionalni ustanovi RTV Slovenija, ki ima dobesedno nacionalno poslanstvo (ja, prav ste prebrali) tudi na glasbenem področju. Tudi glasbeni program bi moral prispevati k spoštovanju kulturno-jezikovne različnosti, strpnosti do drugačnosti itd. To pomeni, da bi glasbeni program moral vsebovati glasbo sosednjih, evropskih in drugih narodov po svetu. Za sedanji dvojezični program glasbe zadostuje povprečen računalniški program, za predlagani širok izbor glasbe, ki bi vsebovala tudi takšno poslanstvo, pa je res potreben glasbeni urednik. In ne recite, da je za razmislek o takšnem glasbenem poslanstvu spet potrebna ustavna presoja.

Janez Zadravec, Ljubljana