»Policija ima v primeru sporočanja nepravilnosti ali sumljivih posnetkov na raznih družbenih omrežjih zgolj take pristojnosti kot vsaka fizična oseba. Ravno tako moramo sesti za računalnik, klikniti ikono in sporočiti. Potem pa je od ponudnika storitve odvisno, kako hitro bo posnetek umaknil,« je ob nedavnem primeru brutalnega nasilja, neposredno predvajanega na facebooku, dejal Boštjan Lindav, pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije pri generalni policijski upravi. Pristojnosti policije so torej pri zaznavi nasilnih dejanj na internetu močno omejene, zato si prizadevajo za spremembo zakonodaje.
Zakonodajni korak naprej je skušalo lansko leto narediti ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport s predlogom novele zakona o elektronskih komunikacijah. Predlagalo je rešitev, na podlagi katere bi lahko spletni ponudniki in operaterji brez odredbe sodišča blokirali dostop do spletnih strani s posnetki spolne zlorabe otrok. Gre za poseben Interpolov seznam spletnih domen, na katere so naleteli preiskovalci otroške pornografije z vsega sveta. A je priprava tega zakona zdaj prešla v roke ministrstva za javno upravo, kjer so ta predlog umaknili.
»Ključni razlog je v vprašljivi učinkovitosti ukrepa, ki po dodatni presoji ne bi odtehtal poseganja v internet brez odločitve sodišča. Dejstvo je tudi, da navedeni Interpolov seznam nima mednarodne pravne veljavnosti in urejenih postopkov nadzora,« je argument ministrstva, zaradi katerega zdaj bentijo na policiji.
Po Lindavovih besedah je policija v zvezi z objavami nasilnih dejanj po spletu podala že vrsto pobud za pravno ureditev, a je bila pogosto deležna očitkov tako državnih ustanov kot širše javnosti, da želi uvesti cenzuro spleta. »Vendar se je ravno ob zadnjem dogodku na območju Novega mesta pokazalo, da tudi javnost obsoja takšno objavljanje nasilnih kaznivih dejanj, saj smo prejeli večje število zahtev posameznikov za blokiranje objave posnetka. A kot rečeno, zgolj ponudnik socialnega omrežja je tisti, ki lahko posnetek umakne. Policija pri tem nima nobene moči.«
Zakonodajni premiki že, a zelo počasni
Otroška pornografija je del tako imenovanega temnega spleta (darknet), kjer po Lindavovih besedah poteka tudi trgovina z ljudmi, drogami, orožjem. »Tu je zakonodaja spet zelo nedorečena,« pravi. Kot so že večkrat opozarjali strokovnjaki, na temni splet, ki poteka s pomočjo anonimizacijskih orodij, tudi blokiranje posameznih spletnih strani ne bi imelo večjega vpliva.
Na ministrstvu za javno upravo vztrajajo, da bo zakon še naprej blokado spletnih vsebin dopuščal le s sodno odredbo: »Menimo, da bi opustitev predvidevanja, da lahko blokado odredi le sodišče, nižala pravno varnost in bi bila lahko problematična v zvezi z varstvom pravic do komunikacijske zasebnosti.«
Bo morala poseči Evropa?
Na evropski ravni je v obravnavi predlog revizije direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah, ki med drugim vključuje tudi predloge za splošno omejevanje razširjanja in dostopnosti škodljivih vsebin za otroke. Predvideni ukrepi od video spletnih platform zahtevajo preverjanje identitete in starosti ob prijavi uporabnikov ter določitev postopkov za umik posnetkov z neprimernimi vsebinami. Obravnava predloga je sicer v začetni fazi, zato še ni jasno, katere rešitve in v kakšni obliki bodo vključene v končno besedilo direktive. V vsakem primeru se pričakuje, da bo z direktivo lažje omejiti objavo in dostop do škodljivih vsebin, kamor sodi tudi primer posnetka nasilja iz okolice Krškega, še pojasnjujejo na ministrstvu.
Ponudniki informacijskih storitev vsem uporabnikom omogočajo, da s klikom na ikono podajo prijavo oziroma zaprosilo za umik domnevno sporne vsebine. »Ravno na tem področju vsak posameznik lahko naredi največ. Dejstvo je, da če takšne posnetke posredujemo naprej, sami ustvarjamo problem,« še poudarja Lindav.
