Koalicijskim partnerjem se o predlagani noveli zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) znova ni uspelo poenotiti. Z njo bi izpolnili skoraj tri leta staro ustavno odločbo, po kateri bi morala država 100-odstotno financirati zasebne osnovne šole z javno veljavnim programom, hkrati pa bi tudi zaostrili pogoje ustanavljanja in delovanja zasebnih šol.

Na ministrstvu za izobraževanje zagotavljajo, da bodo »varovalke«, ki so jih vgradili v zakon, javno šolstvo zaščitile pred razmahom zasebnih šol, zlasti takšnih, ki bi bile dostopne le premožnim. »Prepričali« niso ne DeSUS ne Socialnih demokratov.

Zadnja beseda bo ministrova

Zasebne šole, ki bodo želele pridobiti javno veljavnost in državni denar, bi morale pristojne strokovne svete po novem prepričati ne le, da zagotavljajo enakovredno izobrazbo, temveč tudi, da so programsko dovolj drugačne. Šolski prostor bodo morale po predlagani noveli »bogatiti« in »dopolnjevati«. Enako naj bi veljalo tudi za zasebne vrtce.

Pomembno je tudi določilo, po katerem bo zasebne šole in vrtce, »ki so si pridobili javno veljavnost in se financirajo iz javnih sredstev, s sklepom določil (vsakokratni, op. p.) minister«. Pri tem bo poleg števila in starosti učencev na določenem območju in nekaterih drugih pogojev moral upoštevati tudi »programsko raznolikost izobraževalnega programa«.

Do javnih sredstev po tej noveli ne bi bili upravičeni vrtci in šole, ki ne bodo zaposlovali vsaj 80 odstotkov učiteljev ali vzgojiteljev. Program zasebne osnovne šole, ki bi si pridobila javno veljavnost, pa bi evalvirali ves čas šolanja prve generacije. Strokovni svet bi podeljeno javno veljavnost lahko v času evalviranja tudi preklical. Po mnenju naših sogovornikov, ki so naklonjeni noveli, te rešitve bistveno zaostrujejo ustanavljanje zasebnih vrtcev in šol. Po mnenju kritikov pa bi morali jasneje določiti merila, s katerimi bi ugotavljali, ali določen program šolski prostor res bogati in dopolnjuje.

»Luknja« v ustavni odločbi

Stoodstotno bi bile po tem predlogu financirane zasebne osnovne šole z javno veljavnim in, kot rečeno, dovolj drugačnim programom. Ne bodo pa financirane v celoti. Na ministrstvu so namreč našli luknjo v ustavni odločbi. Ker ustavni sodniki niso jasno definirali, kaj sodi v obvezni del programa osnovne šole, so predlagatelji novele predvideli različen delež financiranja obveznega in razširjenega programa. Prvega 100-odstotno, drugega, ki vključuje podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk ter izbirne predmete, pa (le) 85-odstotno. Doslej ni sicer še noben zakon ločil obveznega programa osnovne šole od razširjenega.

Da zasebne šole ne bi postale šole za premožne, bi tistim, ki bodo prejemale javna sredstva, prepovedali šolnine in zaukazali nediskriminatorne vpisne pogoje. Vpisali bi se torej lahko vsi, ne glede na vero, jezik, spol, družbeni položaj ali katero koli drugo osebno okoliščino.

Razlike, ki onemogočajo dogovor

V največji vladni stranki SMC so zakonski noveli naklonjeni; poudarjajo, da je treba odločitve ustavnega sodišča spoštovati. SD in DeSUS pa predloga ministrice Maje Makovec Brenčič ne nameravata podpreti. »Zakon gre v smeri ustavnega sodišča in za nas ni sprejemljiv,« je po včerajšnjem vrhu koalicije poudaril vodja poslancev SD Matjaž Han. Socialni demokrati so prepričani, da je javno šolstvo pri nas dobro organizirano, zasebne šole pa financirane v zadostni meri. Z njimi se strinjajo tudi v DeSUS. Obravnavo novele so zato na včerajšnji seji vlade prekinili. V prihodnje naj bi se z njo ukvarjala strokovna koalicijska skupina; roka za dokončanje njenega dela niso določili. Naši sogovorniki iz vladnih strank sicer vidijo le malo možnosti, da bi odločbo ustavnega sodišča uzakonili še v tem mandatu. »Nikdar ne bomo privolili v to, da bi zasebno šolstvo financirali enako kot javno,« ostaja nepopustljiv Han. Da bi se ob sprejemanju novele oblikovala koalicija SMC-SDS, pa je tudi prav malo možnosti. Za največjo opozicijsko stranko bi morale biti zakonske rešitve zasebnemu šolstvu precej bolj naklonjene kot v noveli. Janševi stranki tudi odgovarja, da lahko vladi vedno znova očita nespoštovanje ustavne odločbe.

Tem očitkom bi se lahko koalicija izognila, če bi parlament potrdil spremembo ustave, ki jo je predlagala SD. Vanjo bi zapisali, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev, osnovno izobraževanje v zasebnih šolah pa se lahko sofinancira v omejenem obsegu, pod pogoji in v višini, kot to določa zakon. A je tudi sprejem takšne rešitve kaj malo verjeten. Za spremembo ustave je namreč potrebna dvotretjinska večina.