Začetek gradnje trgovskega objekta švedskega pohištvenega velikana Ikea v Ljubljani ni odvisen samo od Ikee Slovenija, so nedavno pojasnili v družbi. Nadaljevanje projekta je pogojeno tudi z učinkovitostjo Mestne občine Ljubljana pri pridobivanju zemljišč za gradnjo potrebne komunalne in prometne infrastrukture. V Ikei Slovenija zaupajo, da bo mestni občini uspelo dogovorjene zaveze uresničiti v dogovorjenem roku. Optimizem veje tudi iz občinskega oddelka za ravnanje z nepremičninami, kjer pravijo, da imajo dosti časa, da pridobijo vsa zemljišča.
Podatkov, s koliko lastniki in koliko kvadratnih metrov nepremičnin bo občina morala še pridobiti, nam na občini niso posredovali. Prav tako niso navedli, do kdaj bi občina v skladu z dogovorom z Ikeo morala pridobiti ta zemljišča. Zagotovili so le, da z Ikeo vse datume sproti usklajujejo.
Polovico zemljišč naj bi kupili v roku enega meseca
»V roku meseca dni bodo sklenjene pogodbe o odkupu vsaj za polovico potrebnih zemljišč. Za preostanek zemljišč poteka postopek razlastitve,« so napovedali na občini, kjer pravijo, da lahko Ikea tudi brez teh zemljišč pridobi gradbeno dovoljenje za trgovski center. Vendar brez ustrezne dostopne ceste Ikea ne bo mogla pridobiti uporabnega dovoljenja.
Občina bi največ težav utegnila imeti s pridobivanjem zemljišč v lasti družb Gradis skupina G in Protect GL, na katerih so vpisane hipoteke, poleg tega pa sta obe družbi v stečaju. Na oddelku za ravnanje z nepremičninami so povedali, da so lani na upravno enoto že vložili vlogi za razlastitev potrebnih zemljišč v lasti obeh družb. A Delo je nedavno poročalo, da upravna enota za zdaj sploh še ni odločila, ali bo dovolila uvedbo razlastitvenega postopka proti Protect GL.
Komunalne in prometne infrastrukture sicer ne bo gradila občina, temveč bo to nalogo s pogodbo o komunalnem opremljanju prenesla na Ikeo. Ker še vedno pripravljajo in usklajujejo pogodbo o komunalnem opremljanju, njena vrednost ni znana.
Sosedom novembra lani predstavili projekt
Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so povedali, da so pri pripravi prometne ureditve v okolici Ikee upoštevali predloge tamkajšnjih stanovalcev, ki jih je skrbelo, da bo nov trgovski center z dodatnim prometom poslabšal njihovo okolje. Toda na sestanku pri županu Zoranu Jankoviću novembra lani so po zagotovilih občine s stanovalci našli skupni jezik. Dogovorili so se, da Rožičeva ulica ostane zaprta in ne bo prometno povezana s trgovskim centrom, tovorni promet pa bo potekal po novi cesti severno od Ikee in ne bo povzročal hrupa stanovalcem bližnjih hiš. Zaradi tega bo treba tudi ustrezno preurediti Ulico Ambrožiča Novljana.
Glavna cestna povezava do novega trgovskega središča bo potekala južno od Ikee, in sicer bo povezovala Ameriško in Kajuhovo ulico, na njej pa je predvidena tudi ureditev avtobusnega postajališča pred vhodom v trgovino. Občina se je s stanovalci dogovorila tudi, da z nove ceste ne bo mogoče zavijati v Cilenškovo ulico ter da bo križišče Kajuhove in Rožičeve ulice semaforizirano. Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so prepričani, da bodo navedeni ukrepi izboljšali kakovost bivanja tamkajšnjih stanovalcev, saj pričakujejo zmanjšanje hrupa.
Enemu priznali status stranskega udeleženca
Pred začetkom gradnje pa mora Ikea pridobiti tudi okoljevarstveno soglasje. Po objavi javnega naznanila, da je družba zaprosila za izdajo okoljevarstvenega soglasja, je Agencija Republike Slovenije za okolje prejela kar 12 zahtev za vstop v postopek kot stranski udeleženec. Toda agencija je status stranskega udeleženca priznala le enemu vlagatelju, saj je njegova nepremičnina v vplivnem območju načrtovane gradnje in bi slednja lahko povzročila obremenitve, ki vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi. Preostale zahteve je agencija za okolje zavrgla, ker niso bile dopolnjene, ena je bila vložena prepozno, osmim vlagateljem pa agencija za okolje ni priznala položaja stranskega udeleženca.
Ali se je kateri od zavrnjenih prosilcev za vstop v postopek pritožil na okoljsko ministrstvo, na agenciji za okolje še ne vedo, ker so bili sklepi šele izdani in »morebitne pritožbe še niso prispele«. Jasno pa je, da bo vsaj eden od sosedov imel možnost morebitnih pritožb na izdajo okoljevarstvenega soglasja, kar lahko Ikei v najslabšem scenariju precej podaljša pridobivanje omenjenega soglasja.
Ikea Slovenija je morala za okoljevarstveno soglasje zaprositi, ker bo njen objekt presegal 30.000 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine. Za takšne objekte namreč okoljska zakonodaja predpisuje izdelavo vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Brez slednjega investitor ne more pridobiti gradbenega dovoljenja.
