Z gostiteljstvom vsakoletne münchenske varnostne konference in srečanja zunanjih ministrov dvajsetih ekonomskih velesil skupine G20 v Bonnu je Nemčija v teh dneh središče globalnega diplomatskega dogajanja. Tako sta se danes v prestolnici nekdanje zahodne Nemčije prvič srečala tudi novi ameriški zunanji minister Rex Tillerson in njegov ruski kolega Sergej Lavrov. Srečala sta se v posebej zanimivem času škandala v Washingtonu zaradi trditev, da je imelo več Trumpovih pribočnikov v lanskem volilnem letu stike z visokimi predstavniki obveščevalnih služb Rusije, ki da je skušala vplivati na izid ameriških volitev in pomagati Trumpu.
Ko so o tem danes pred srečanjem s Tillersonom povprašali Lavrova, je trditve zavrnil podobno, kot je Moskva storila že prej: »Vedeti morate, da se ne vmešavamo v notranje zadeve drugih držav.« Po pogovorih je povedal, da sta s Tillersonom govorila predvsem o sodelovanju v boju proti terorizmu, nič pa ni rekel o vprašanju sankcij. Razumljivo je, da sta se tej slednji temi vsaj javno izognila, glede na to, da predstavlja vroč politični kostanj, saj je moral ta teden odstopiti Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn, ker se je še pred prisego nove ameriške vlade z ruskim veleposlanikom pogovarjal o sankcijah in potem o tem ni govoril resnice.
Pod drobnogledom so bili tudi toni, ki jih je pošiljal Tillerson in ti niso ustvarjali videza večjega preobrata v stališčih do Rusije. Dejal je, da mora Moskva izpolniti obveze glede Ukrajine, ki jih je sprejela s sporazumom iz Minska, in si prizadevati za zmanjšanje napetosti. Tillerson je precej pragmatično tudi dodal, da so ZDA pripravljene sodelovati z Rusijo, kjer imajo podobne poglede, »kjer pa ne, pa bomo branili svoje interese in interese zaveznic«.
Ameriška kopenska vojska v Sirijo?
Ali so ti zadržani toni tudi posledica domačega škandala, bo vidno na daljši rok, vsekakor je na še ostrejše strune zaigral obrambni minister James Mattis. Najprej je v Bruslju na srečanju obrambnih ministrov Nata izrekel povsem nasprotno izjavo kot Lavrov, rekoč, da »ni veliko dvoma, da se je (Rusija) ali vmešavala ali poskušala vmešavati v vrsto volitev v demokratičnih državah«, je poročal Reuters. Pred tem je kolegom iz članic Nata dejal, da mora zavezništvo proti Rusiji nastopati s pozicije moči, kar je sprožilo jezen odziv ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja v Moskvi, namreč da bi bil takšen pristop jalov. A Mattis je vztrajal: »Sploh ni potrebe, da odgovarjam na ruske izjave. Nato je vedno predstavljal vojaško moč in zaščito demokracij in svoboščin, ki jih nameravamo zapustiti svojim otrokom.« Vsaj danes so torej napovedi o otoplitvi odnosov Washingtona in Moskve pod novo ameriško vlado dočakala nekoliko hladen tuš.
Mattis je tudi zavrnil možnost, da bi ruska in ameriška vojska kmalu sodelovali v Siriji v boju proti Islamski državi. V ZDA so se pojavila ugibanja, da Trumpova vlada razmišlja o možnosti napotitve bojnih enot kopenske vojske v Sirijo – Pentagon trenutno revidira načrte v Siriji. Ko so o tem vprašali Mattisa, je najprej ostal brez besed, nato pa se izognil odgovoru.
Svojevrstno sporočilo, nenavadno za vojaka, je vladi poslal poveljnik ameriške kopenske vojske general Raymond Thomas. Na posvetu v Marylandu je po poročanju CNN dejal, da »je naša vlada še naprej v neverjetnem kaosu. Upam, da bodo stvari kmalu uredili, kajti smo država v vojni«.
