Frank James Marshall, veliki umetnik pobega

Newyorčan, rojen leta 1877, je večino mladosti preživel v kanadskem Montrealu. Toda kmalu je prerasel skromne turnirje na ameriški vzhodni obali. Leta 1900 se je prvič odpravil v Evropo in takoj opozoril nase: na velikem pariškem turnirju je zaostal samo za svetovnim prvakom Laskerjem (in ga tudi premagal) in že slavnim rojakom Pillsburyjem. Odslej je redno nastopal na večjih turnirjih, leta 1904 pa mu je uspel veliki met. Na domačih tleh, v Cambridge Springsu, je namreč zmagal z ogromno prednostjo pred celotno svetovno elito.

To ga je za več let postavilo med kandidate za svetovnega prvaka. Toda že kmalu je poraz v prijateljskem dvoboju z dr. Siegbertom Tarraschem pokazal na veliko hibo Američana: slaba igra v dvobojih. Zato je izkušeni Lasker leta 1907 rad privolil v dvoboj in Marshalla povsem nadigral; ob osmih porazih Američan ni okusil slasti zmage. Sledil je še uničujoč poraz z anonimnim Josejem Capablanco. Marshall je prepoznal potencial mladega Kubanca in dosegel, da je bil sprejet na evropske turnirje, kjer je res vzšla njegova zvezda. Medtem je Američan nadaljeval turnirske uspehe in pred prvo svetovno vojno, pa tudi takoj po njej veljal za tretjega igralca sveta.

Marshall je bil znan po zvitih taktičnih pasteh, ki so mu večkrat omogočile pobeg iz izgubljenih položajev. Bil je tudi velik mojster končnice. Teoriji otvoritev je zapustil Marshallov gambit v španski igri; deset let ga je pripravljal za partijo s Capablanco leta 1918 in jo – izgubil. Skozi dvajseta leta je še redno nastopal na velikih turnirjih, v tridesetih pa z moštvom ZDA štirikrat zmagal na olimpijadah. Že leta 1915 je osnoval znameniti Marshallov šahovski klub v New Yorku, ki še vedno deluje. Njegova je tudi ena najlepših potez v zgodovini: