Na predobravnavnem naroku za prvoobtoženega v aferi tehnični pregledi Florijana Gašperina – očitke o jemanju podkupnine in zlorabi položaja je zanikal – je odvetnik Blaž Kovačič Mlinar med drugim predlagal izločitev sodnice Dejane Fekonja. Predlog je utemeljil na nedavni odločitvi ustavnih sodnikov, ki se nanaša na videz nepristranskosti sodišča in ki bi lahko dodobra pretresla delo sodišč.
Bodo padle pomembne sodbe?
V grobem: v primeru, ko se sodi večjemu številu obdolženih v sostorilstvu, sodnik recimo trem obdolženim izreče obsodilno sodbo, da so kaznivo dejanje storili skupaj s še četrtim, za katerega pa se sojenje iz različnih razlogov še ni začelo. V takem primeru sodnik po mnenju ustavnega sodišča prejudicira obsodbo tudi za tistega, ki mu še niso začeli soditi. S tem je okrnjen videz nepristranskosti sodišča in ni več mogoče govoriti o nepristranskem sojenju.
Sodniki, s katerimi smo se neuradno pogovarjali, menijo, da so jim tako naložili še več dela in podaljšali postopke. Hkrati se bojijo, da bodo padle številne sodbe, tudi v najbolj odmevnih primerih, na primer v zadevi Bavčar, SCT, sodnik Škoberne in tako dalje. Po njihovih besedah si ustavno sodišče niti ne predstavlja, kakšne posledice lahko prinese njihova odločitev.
Primer Mačkić
Ustavno sodišče je konkretno obravnavalo pritožbo Oliverja Mačkića, zastopala ga je Odvetniška družba Čeferin, katerega primer je obravnavalo koprsko sodišče. Zaradi velike tatvine, roparske tatvine in drugih kaznivih dejanj je bilo obtoženih šest ljudi. Niso jim mogli soditi naenkrat, saj je prav Mačkić pobegnil in mu niso mogli vročiti obtožnice. Junija 2011 so petim izrekli sodbo, marca 2012 pa še Mačkiću, ki so ga medtem že prijeli. V obeh primerih je sodil isti sodnik.
Sodnik je v konkretni sodbi, ki jo je obravnavalo ustavno sodišče, navedel tudi Mačkićevo vlogo pri kaznivih dejanjih; opisal je njegovo vlogo v hudodelski združbi. Ne le mimogrede, ampak podrobno, uporabil pa je tudi povedni glagolski naklon, in ne pogojnega, navajajo ustavni sodniki. Torej je senat presojal Mačkićevo ravnanje, še preden je bilo sojenje zanj končano, in prejudiciral njegovo krivdo, piše v odločbi. In še, da je sodišče tako ustvarilo videz, da ima vnaprej ustvarjeno mnenje o predmetu odločanja, pritožniku (Mačkiću) pa je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja. Sojenje se bo zato moralo začeti znova.
Na to je v primeru Florjana Gašperina opozoril tudi njegov odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. V tem postopku je bilo obtoženih 18 oseb, vsi, razen Gašperina, so priznali. Sodnica Dejana Fekonja je zanje že spisala sodbe, 15 jih je že pravnomočnih, za dve pa še teče rok za pritožbo. Gašperin naj bi 38 od 42 kaznivih dejanj izvršil s soobdolženim Martinom Hočevarjem in v Hočevarjevi sodbi je Gašperinova vloga prav tako opisana, saj gre za sostorilstvo. Torej je tudi tu ustvarjen videz, da ima sodišče že vnaprej ustvarjeno mnenje o Gašperinovi krivdi, s čimer mu je kršena pravica do nepristranskega sojenja, je menil odvetnik.
Za Gašperina drug sodnik
Fekonjeva se je glede na okoliščine s predlogom o izločitvi strinjala, kar pomeni, da bo Gašperinu sodil drug sodnik, začetek sojenja pa se bo zavlekel. »Takšno ravnanje je neekonomično. Sodnik, ki primer že dobro pozna, ga bo moral predati kolegu, ki se ga bo moral lotiti od začetka. Tako se bodo postopki še podaljšali,« so nam pripovedovali sodniki, ob tem pa zagotovili, da se vloga oziroma krivda obtoženega nedvomno vsebinsko preverja šele na sojenju in nič prej. A to še ni vse. V tem trenutku potekajo številna sojenja obtoženim, katerih soobtoženi sostorilci so krivdo že priznali in so jim bile izdane sodbe. Med njimi so tudi zelo obširne in zahtevne zadeve, na primer ljubljansko sojenje skupini, ki naj bi tihotapila in preprodajala velike količine kokaina in heroina iz Brazilije. Zelo lahko se zgodi, da bo na podlagi te odločbe ustavnega sodišča katera od strank predlagala izločitev sodnice in sojenje se bo moralo začeti od začetka.
Sodstvo v negotovosti
Sodniki se sprašujejo, kaj bo z zadevami, ki so že končane, nekatere tudi pravnomočno, navsezadnje so bili predobravnavni naroki, na katerih se obtožene vpraša po priznanju, uvedeni leta 2012. Če jih omenimo le nekaj: sodba zaradi izčrpavanja SCT zoper Aleksandra Mezeta, Ivana Šimunića in druge, primer celjskega sodnika Milka Škoberneta zaradi jemanja podkupnine, prekupčevanje z mamili in orožjem, bolj znano pod imenom Očistimo Slovenijo, tudi sodba v zadevi Istrabenz zoper Igorja Bavčarja in brata Sušinski ter tudi sicer že nekaj časa pravnomočno obsojenega Boška Šrota. Če o primeru trenutno odločata višje ali vrhovno sodišče, bosta morali odločbo ustavnega sodišča upoštevati po uradni dolžnosti, torej pritožba sploh ni potrebna. Če pa je sodba že pravnomočna, je mogoča pritožba na ustavno sodišče. Po prepričanju nekaterih naših sogovornikov jo bo to moralo sprejeti, saj gre v korist obdolženca.
Verjetna obravnava od primera do primera
Blaž Kovačič Mlinar, ki je tudi Šrotov odvetnik, nam je povedal, da odločbo ustavnega sodišča in vse, kar bi lahko pomenila za Šrotov primer, še preučujejo. Opozoril je, da so ustavni sodniki odločali o povsem konkretnem primeru, niso pa postavili širših smernic, kako ravnati. Tudi on pravi, da je zato veliko vprašanj še odprtih. Praktično nemogoče je napisati sodbo, v kateri ne bi bila omenjena (še neobsojeni) sostorilec in njegova vloga. Po odvetnikovem mnenju bodo morala sodišča obravnavati vsak primer posebej. »Bolj se bo nižje sodišče opredeljevalo do soobtoženčeve vloge, bolj določno bo opisovalo njegova ravnanja, večja je možnost za utemeljenost objektivnega dvoma o nepristranskosti sodnika,« na podlagi koprskega primera meni odvetnik.
Po njegovih besedah ustavne pritožbe načeloma ni moč vložiti iz razloga, ki ga stranka ni uveljavljala že prej. V koprski zadevi je namreč obramba že na prvostopenjskem in nato še na višjem in vrhovnem sodišču trdila, da obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika. Povsod so jo zavrnili, zato se je obrnila tudi na ustavno sodišče. Toda Kovačič Mlinar kljub temu predvideva, da bodo zagovorniki vlagali pritožbe in šele nato bo bolj jasno, kako na vse skupaj gledata vrhovno in ustavno sodišče. »Vzpostaviti bo treba sodno prakso, še posebej to velja za primere priznanja krivde. Gre namreč za resen teoretični in praktični pravni problem,« je poudaril. Za komentar smo prosili tudi ljubljansko okrožno in vrhovno sodišče in od obeh smo dobili odgovor, da pojasnila dobimo v prihodnjih dneh.
Mojca Furlan- Rus
