Čeprav se glede na trenutno priljubljenost burgerjev zdi, da je Ljubljana od nekdaj gastronomsko navezana na košček mletega mesa v kruhku, še zdaleč ni tako. Sploh pa zgodovina obratov hitre prehrane, ki strežejo hamburgerje, kaže, da jih sumljivo veliko propade. Očitno ljubezen med burgerji in Ljubljančani le ni tako velikanska.
Na prvo okrepčevalnico s hamburgerji smo morali čakati zelo dolgo. Dobili smo jo šele nekaj let pred osamosvojitvijo, leta 1987. Tedaj so v Riu, legendarnem z letnim vrtom olepšanem Riu, zbirališču artistov in zgubljenih duš, odprli obrat hitre prehrane Ham-ham. Deloval je v prostorih, kjer je zdaj srbska restavracija na Slovenski cesti, prej pa je bil tam bife Rio. Okrepčevalnica Rio je Ljubljančanom ponudila to, kar so videli v ameriških filmih: pult s svetlečimi napisi, kaj ponujajo, pladnje, na katerih so gostje odnesli hrano, plastične kozarce s slamicami za pijačo, med katerimi je bila zvezda ora, in predvsem veliko nezdrave hrane. V lokalu so ponujali hamburger, dvojni hamburger, hamburger s sirom, pomfri, a tudi k lokalnim prehrambnim navadam usmerjeno ponudbo: pečenega piščanca, klobase v testu, pečene ribice, lignje in pleskavice v lepinji. Vso to ponudbo so opisovali kot malice, namenjene pa so bile mladim in turistom oziroma vsem, ki niso imeli dovolj časa in denarja, da bi sedli na legendarni Riev vrt. Rio je bil v lasti podjetja Daj-Dam, slovitega ljubljanskega gostinskega podjetja, ki je bilo najbolj znano po najstarejši ljubljanski samopostrežni restavraciji Daj-Dam na Cankarjevi cesti, kjer so od leta 1947 stregli jajca z majonezo in šunka rolice.
Mednarodne verige na vogalu Cankarjeve ceste
Tik ob tej restavraciji so septembra 1992 odprli obrat ameriške multinacionalne verige hitre prehrane Dairy Queen, prve hamburgerske mednarodne verige, ki je prišla v Ljubljano. Bleščavo restavracijo s 300 sedeži so uredili v dveh nivojih nekdanje restavracije Emona, kjer so poleg enolončnic skozi izložbeno okno stregli tudi ocvrt krompirček v škartocu. Dairy Queen, ki se je tedaj lahko pohvalil s skoraj 7000 restavracijami v ZDA in Evropi, je v Slovenijo prišel v navezavi z Emono Globalom. Velikansko restavracijo so zasnovali kot »družabno shajališče mladih«, kakor je restavracijo tedaj v Dnevniku opisal Tone Valas, direktor Emone Globala. Kletni prostori naj bi postali neke vrste klub, v katerem bi organizirali prireditve, mladi pa bi si v času pred mobilnimi telefoni lahko na steni puščali sporočila, kje in kdaj se srečajo.
Toda mlečna kraljica ni nikoli zaživela tako, kot so predvideli. Leto dni pozneje so nedaleč stran odprli še prvi McDonald's. Nenadoma so bile skorajda v isti ulici tri okrepčevalnice s hamburgerji. Nekaterim to ni bilo všeč, češ da bi morali skrbeti za promocijo svoje kulinarike, ne pa za prodajo hitroprehranskih malic. Konkurenca in upad prvotnega navdušenja sta kmalu povedala svoje. Dairy Queen, ki je iz leta v leto povečeval izgubo, je leta 2000 zaprl svojo poslovalnico v središču mesta. Naključje in visoka najemnina pa sta hotela, da je skoraj na isti dan kot Dairy Queen vrata zaprl tudi sosednji legendarni Daj-Dam.
Po Dairy Queenu je srečo poskušal Quick
Prostori na vogalu Cankarjeve in Slovenske, ki jih je oddajala Banka Slovenije, so kar dolgo samevali, nato je v njih svojo hamburgersko srečo poskusila francosko-belgijska veriga Quick. Stavili so na ocvrt krompirček, solate, pice in seveda hamburgerje. Quick je v primerjavi z Dairy Queenom precej manjša in manj znana veriga restavracij s hitro prehrano. V tistih letih, ko so poskušali na slovenskem trgu, so osvojili tudi Madžarsko, a so tamkajšnje restavracije kmalu zaprli. Tako kot to v središču Ljubljane: čeprav so ponujali hamburgerje po nižji ceni kot konkurenca čez cesto, so se že po enem letu delovanja znašli v težavah. Za to so krivili tudi bolezen norih krav, ki je tedaj po Evropi sejala paniko. Quick je v Ljubljani zdržal le leto in pol. Uradno zaradi strateške odločitve francoskega lastnika, da se umakne iz Vzhodne Evrope in raje zavzame trg severne Afrike. Neuradno zato, ker Ljubljančani pač niso bili dovolj navdušeni na hamburgerji, da bi lahko polnili toliko restavracij s hitro prehrano. Tedaj so tudi v Ham-hamu priznali, da jim upada promet, in so poleg burgerjev uvedli tedaj novost na ljubljanskih ulicah – kebab. Zgodilo se je tako, da je kebab ostal, Ham-ham pa propadel.
