Ko so evropski poslanci prihajali v parlament v Strasbourgu, so morali mimo okoli 700 protestnikov, ki so s transparenti in glasnim vzklikanjem poskušali še zadnjič prepričati predstavnike političnih strank, naj glasujejo proti Ceti. Toda večina poslancev glavnih treh političnih skupin nove ad hoc koalicije v parlamentu, ki so januarja izvolile novega predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija, je kljub tem protestom sporazum podprla. Pridružil se jim je del socialistov (S&D), kjer so bila mnenja o sporazumu še najbolj različna.
Rezultat 408 glasov za in 254 proti je evropska komisarka za mednarodno trgovino Cecilia Malmström z zadovoljstvom pozdravila in vnovič napovedala, da bi evropska komisija želela sporazum Ceta uporabiti kot vzorčni model sklepanja novih trgovinskih sporazumov z 18 državami, med njimi tudi Mehiko, s katero namerava v prihodnjih mesecih okrepiti trgovinska pogajanja. »Takšni sporazumi so dobri za ustvarjanje gospodarske rasti, delovnih mest in dostopa do trgov,« je dejala Malmströmova.
Komisarka opozorila na odgovornost držav
Razprava v evropskem parlamentu je bila burna. V Evropski ljudski stranki, pri liberalcih (ALDE) ter skupini konservativcev in reformistov (ECR) so poslanci večinoma predstavljali pozitivna stališča sporazuma in opozarjali, da je sporazum najbolj transparenten od vseh trgovinskih sporazumov, ki jih je doslej sprejela EU. Nasprotno so menili pri Zelenih, Evropski združeni levici – Zeleni nordijski levici (GUE/NGL), delu socialistov in evroskeptični skupini Evropa narodov in svobode (ENF), kjer so z različnimi razlogi sporazumu nasprotovali.
Malmströmova je v svojem govoru v parlamentu predstavila številne prednosti sporazuma, o katerih pa njegovi nasprotniki dvomijo. Med drugim je povedala, da sporazum ne bo koristil zgolj multinacionalkam, temveč tudi majhnim in srednje velikim podjetjem (ta predstavljajo 80 odstotkov vseh podjetij, ki poslujejo v Kanadi). Zaradi nasprotovanja civilne družbe se je evropska komisija iz zgodbe o Ceti tudi nekaj naučila, je dodala Malmströmova. Za sklepanje prihodnjih trgovinskih sporazumov je pomembno, da države članice pravočasno prevzamejo odgovornost svoji javnosti predstaviti koristi tovrstnih sporazumov. »Posvetovalni procesi se ne morejo začeti pet pred dvanajsto, temveč takoj,« je dejala in tako opozorila na skoraj propadli podpis Cete zaradi nasprotovanja civilnih družb v več državah članicah.
Pet slovenskih poslancev za, trije proti Ceti
Slovenski evropski poslanci so sporazum večinoma podprli. Zanj je glasovalo vseh pet poslancev Evropske ljudske stranke (Lojze Peterle, Milan Zver, Romana Tomc, Patricija Šulin in Franc Bogovič), nasprotovali pa so mu Igor Šoltes (Zeleni), Tanja Fajon (S&D) in Ivo Vajgl (ALDE), ki tako ni sledil svoji politični skupini. Z razočaranjem so podporo sporazumu sprejeli tudi v civilnodružbenih organizacijah. Andrej Gnezda iz Umanotere je za STA ocenil, da so evropski poslanci zamudili priložnost za resno reformo evropske trgovinske politike in da zares prisluhnejo državljanom.
Sporazum bo začel veljati v celoti, ko ga bodo ratificirale vse države članice. Ratifikacijski proces v slovenskem državnem zboru še ne bo potekal letos. Preden bodo o sporazumu odločali poslanci, nameravajo v vladi pripraviti novo analizo vplivov sporazuma na slovensko gospodarstvo. Po rezultatih prve analize iz lanskega leta naj bi imela Ceta na slovensko gospodarstvo neznaten vpliv.
