Evropski parlament bo danes glasoval o ratifikaciji prostotrgovinskega sporazuma EU s Kanado (Ceta), ki bo odpravil carinske dajatve in o katerem sta se obe strani pogajali kar pet let. Večina poslancev naj bi ratifikacijo podpirala in čeprav je v današnji razpravi med evropskimi poslanci pričakovati veliko nasprotovanja sporazumu, se tudi največji optimisti ne oklepajo več upanja, da Ceta ne bi bila ratificirana.
Podpora sporazumu med evropskimi poslanci se je še povečala po izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika; napovedal je, da sorodnega sporazuma med ZDA in Evropo (TTIP) ne bo podprl. »Prav načelni propad TTIP je postal eden ključnih argumentov dveh največjih evropskih strank, desnosredinske Evropske ljudske stranke in sredinskih socialdemokratov, za sprejetje Cete. Poudarjajo, da je zdaj še toliko bolj pomembno, da sprejmejo vsaj en prostotrgovinski sporazum,« razlaga Andrej Gnezda, nacionalni koordinator gibanja Stop TTIP.
Ni le nepomembna predhodnica
Še več, ne glede na močno nasprotovanje evropske javnosti in obrat v politiki do takih sporazumov v ZDA ostaja interes globaliziranega kapitala za uveljavitev novih pravil igre neomajen. »Ceta se je pokazala kot praktičen obvod za osovraženi TTIP in bo prav tako prinesla nove razmere za gospodarstvo. Predvsem na lokalni ravni, kjer bodo ogroženi visoki prehranski, ekološki in drugi standardi, ki veljajo pri nas, z mehanizmom ICS pa tudi pravna suverenost držav v odnosu do lastnega trga,« opozarja Matija Kovač, svetnik mestne občine Celje in pobudnik za uveljavitev Celja kot območja, prostega TTIP.
Ceta tako ni le nepomembna predhodnica pred sprejetjem drugih sporazumov. »Ameriške korporacije in druge multinacionalke bodo lahko svoj pravni status uredile tako, da bo njihovo poslovanje v okviru tega sporazuma, na primer z ustanavljanjem hčerinskih družb s sedežem v Kanadi. V marsikaterem pogledu bo rezultat podpisa Cete enak, kot bi podpisali TTIP,« dodaja Kovač. Mimogrede, ameriške multinacionalke imajo že zdaj v Kanadi več kot 42.000 podružnic.
Najmočnejši Ceto podpirajo, le levica in Zeleni proti
Ratifikacijo Cete tako podpirajo v največji politični skupini – Evropski ljudski stranki, pri liberalcih (ALDE) in skupini evropskih konservativcev in reformistov (ECR), torej v istih skupinah, ki so pred mesecem dni omogočile izvolitev Antonia Tajanija za novega predsednika evropskega parlamenta. Pri Zelenih, Evropski združeni levici – Zeleni nordijski levici (GUE/NGL) in tudi pri delu socialistov (S&D) ji močno nasprotujejo.
Socialisti so se nameravali o skupnem stališču glede sporazuma odločati šele včeraj zvečer, čeprav je bilo glede na razhajanja v poslanski skupini vprašanje, ali bo takšno stališče mogoče doseči. Če ne bo enotnosti, pa bodo glasovali o podpori Ceti. Pri Zelenih in Evropski združeni levici so še včeraj upali, da bo sporazum v evropskem parlamentu zavrnjen, vendar so hkrati pričakovali, da bo večinsko vendarle potrjen. »Nimamo nič proti trgovinskim sporazumom, če so dobri za obe strani. A to za Ceto ne velja,« je dejala poslanka Zelenih Ska Keller.
Eden izmed kamnov spotike med podporniki in nasprotniki ostaja način razreševanja sporov med vlagatelji in državo. Vlagatelji bodo namreč lahko pred posebej ustanovljenim sodiščem za arbitražno reševanje sporov med investitorji in državami (ICS), ki bo delovalo zunaj pristojnosti nacionalnih sodišč, tožili državo, če bodo njihovi dobički zaradi sprejete zakonodaje manjši od pričakovanih. Čeprav je bil ta način razreševanja sporov nekoliko prilagojen zaradi kritik javnosti, na levem polu parlamenta opozarjajo, da je sistem še vedno škodljiv.
V Sloveniji referenduma verjetno ne bo
Pri Zelenih in Evropski združeni levici sicer kljub sprejetju v evropskem parlamentu napovedujejo nadaljnje nasprotovanje potrjevanju Cete v nacionalnih parlamentih držav članic. Predvsem na Nizozemskem in v Avstriji se verjetno obeta razpis referenduma. Četudi se je še pred meseci zdelo, da bomo tudi Slovenci o ratifikaciji glasovali na posvetovalnem referendumu, pa žal ni več tako, priznavajo pobudniki, Združena levica.
»Vlada Mira Cerarja je potrdila Ceto, kljub obljubi, da tega ne bo storila, če bo vseboval sporni mehanizem ICS. S prekrivanjem in izmikanjem je iz sprejemanja stališča naredila demokratično farso. Zakaj? Zaradi napovedane gospodarske rasti v višini ene tisočinke na leto. In ne pozabimo na zaščito vodnih virov; po eni strani smo to zapisali v ustavo, po drugi pa s Ceto odprli vrata za privatizacijo vode in tožbe multinacionalk,« poudarja Matej T. Vatovec iz Združene levice. Takoj po ratifikaciji Cete v evropskem parlamentu – in še pred ratifikacijo v nacionalnih parlamentih – bo torej Ceta začela začasno veljati, a ne ves sporazum; dokler ga ne ratificirajo vse države, vendarle ne bo obveljal mehanizem ICS.
