Na razgovor s komisijo za TEŠ 6 so povabili bivšega predsednika vlade Antona Ropa; tema: vzroki za povečevanje vrednosti naložbe. Predsedniku komisije Matjažu Hanžku ni uspelo zagotoviti sklepčnosti komisije. Tukaj bi glede na videno lahko prenehal pisati o tem dogodku, ob ugotovitvi, da je bilo učinkovito poseganje v srž problema zamujeno že v času, ko je bil obravnavan idejni projekt TEŠ 6 in alternative.

Sprejemanje sklepov v pogojih nesklepčnosti bi bilo neveljavno. Zakaj je Hanžek nadaljeval razgovor s pričo v pogojih nesklepčnosti 7. februarja 2017, ni pomembno. Seveda bi bilo smiselno vztrajati pri razgovoru s protagonisti projekta TEŠ 6 v časovni točki, ko je bilo najavljeno prvo povišanje investicije, vztrajati za vsako ceno, četudi bi bila komisija nesklepčna.

Zagotovo projekta ni več mogoče ustaviti in to niti ne more biti, niti ni namen glede na strukturo slovenske energetske bilance. Toda globalna pomembnost TEŠ 6 za Slovenijo je narekovala izbor in vključitev najboljših kadrov, kar jih premoremo. Celovit projekt je moral vsebovati tudi identifikacijo vseh tveganj in kako jih bomo upravljali. Le izbranci vedo, kolikšen delež podražitev je bil zares potreben. Vsi državljani bodo plačevali negativne učinke iz te naložbe še dolgo časa.

V nadaljevanju se je sestala komisija, ki v okviru pristojnosti deluje na protikorupcijskem bojnem polju zdravstva. Predmet njihove obravnave je bil domnevni pojav korupcije v zdravstvu, ožje na kardiologiji. Udeleženci v razgovoru so bili trije vrhunski slovenski specialisti kardiologi, imen ne bom navajal, nedvomno vsi trije del strokovne in intelektualne elite na omenjenem področju zdravstva.

Pravna podlaga za delovanje komisije je zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Zakon je predpisal marsikaj, nikoli pa ni povsem jasno, kako ga razumejo in uresničujejo osebe, ki so »dobile« priložnost za njegovo umeščanje v praksi. Pričakovati je bilo, da bo razgovor potekal uravnoteženo z namenom, da bo javnost po sestanku imenovanih vedela več o žilnih opornicah, dilemah, ki so pri tovrstni specializaciji prisotne, obvladljivih tveganjih pri operacijah srca, zgodnjih znakih prepoznav, ko pride do težav s srcem.

Razgovor, ki je sledil, je bil vse prej kot uravnotežen razgovor med zdravniki in Jelko Godec, predsednico komisije. To ni bil uravnotežen razgovor, zato bom izpostavil nekaj dilem in vprašanj o tem, kakšni so nameni, vizija in cilji tistih, ki omogočajo javnosti videti, kako delujejo telesa, kjer je mogoče, da nekateri člani komisije priložnost biti viden na televiziji kar nekaj ur izkoriščajo tudi za svojo promocijo.

Vse prevečkrat prevladata prav ego protagonistov ter skrb za samopromocijo. Zato so izidi lahko vprašljivi. V primeru zdravnikov in predsednice komisije ter njenega razumevanja smotrnosti takega razgovora je »stvar« vzela v svoje roke Godčeva ter v eni osebi delovala kot izpraševalka, zasliševalka, tožilka in razsodnik o žilnih opornicah.

Godčeva je v razgovorih z zdravniki večkrat izklapljala mikrofone zdravnikov že za manjše odmike v odgovorih, če odgovori niso bili »po njenem okusu«, in jih pogosto prekinjala, ko so odgovarjali na njena vprašanja. Dvomim, da je Godčeva dovolj dobra poznavalka kardiologije, kaj šele, da bi bila sposobna povezati specifičnost različnih opornic in odločitve, pred katerimi so stali zdravniki, ko so se morali odločati. Razlikovanje opornic po nazivih in cenah, oboje je bilo za Godčevo najpomembnejše; in tega ne povezovati s funkcijo, ki jo v vsakem posameznem primeru žilne opornice prevzemajo in opravljajo, pač ni dovolj.

S kakšnim namenom in cilji se pred javnostjo in tudi sicer izvajajo take seje? Če je v zvezi z zakonitostjo poslov bilo kaj narobe, je to stvar policije, tožilcev in sodišč. Kdo je tukaj odveč? Kakšne so pravne posledice, izhajajoč iz ugotovitev takih komisij, za »opornice« in za zaslišance? In kdo ima prav, če pride do različnih ugotovitev med stroko in tistim, kar predstavlja politično odgovornost?

Stroka v starejših razvitih demokracijah se je pogosto opredelila za začasnost parlamentarnih komisij v primerih, ko so testirali nekatere zakone v pripravi. Črta med izpraševanjem in takojšnjim obtoževanjem je namreč zelo tanka. Menim, da jo je Godčeva večkrat prestopila.

Matjaž Vouk, Ljubljana