Samo tisti najbolj naivni in kratkovidni so lani govorili, da ima Hrvaška dovolj volitev in da so ljudje že utrujeni od vseh novih starih idej in predvolilnih obljub. »Majhno deželo za velik dopust« znova trese predvolilna mrzlica, saj so maja na vrsti lokalne volitve, ki so včasih celo pomembnejše od parlamentarnih. Da je predvolilni boj v polnem razmahu, dokazujejo tudi neizglasovani proračuni cele vrste ne ravno najmanjših hrvaških mest, od Dubrovnika in Splita do Varaždina. Občinski poslanci, ne glede na to, ali so del strankarske mašinerije ali pa samostojni igralci s še manjšim vložkom, že igrajo grobo igro.
V tej in takšni igri kultura ni vedno kolateralna žrtev, niti ni povsem brez glasu. Toda oglasi se le redko, pa čeprav nesprejeti proračuni otežujejo normalno delovanje mest, s tem pa seveda tudi javnih kulturnih institucij. Medtem ko si številni direktorji gledališč, muzejev, galerij in knjižnic pulijo lase, ker ne vedo, kako bodo izpeljali leto, ki se je komaj začelo, drugi v zavedanju, da pravega trenutka ne gre zamuditi, že vzpostavljajo nevidne koalicije z raznimi političnimi opcijami. Zagrebškim kulturnikom ne preostane drugega, kot da molčijo in delajo, ne da bi si drznili upati na kaj več.
Eksperimenti z ustanovami
V Zagrebu namreč vse od začetka stoletja vlada en sam človek, Milan Bandić, politik brez stališč, nekoč član SDP, potem neodvisni kandidat, danes pa vodja lastne politične organizacije z neverjetnim imenom: »Milan Bandić 365 – Stranka dela in solidarnosti«. Ta absolutni vladar vsega zagrebškega ima vendarle tudi nasprotnike. Poleg državnega aparata, ki ga je že dvakrat odvedel v preiskovalni zapor zaradi obtožb o večmilijonskih malverzacijah, ter društva Pravo na grad (Pravica do mesta), ki redno organizira protestne akcije proti netransparentnemu in klientelističnemu upravljanju mesta, so na iste stvari opozorili tudi sodobni plesalci, zbrani v Združenju plesnih umetnikov Hrvaške (UPUH). Kot pogosto zapostavljena kategorija pri delitvi proračunskega denarja za kulturo na državni in lokalnih ravneh se je večina profesionalnih sodobnih plesalcev že naučila, da si je treba svoje pravice izboriti tudi z zunajinstitucionalnimi sredstvi. Tako so nekoč ležali »kot mrtvi« pred vhodom ministrstva za kulturo, drugič pa plesali po hodnikih zagrebškega mestnega urada za izobraževanje, kulturo in šport.
Tokrat so razlogi in strategija drugačni. Plesalci so ogorčeni nad decembrsko priključitvijo Zagrebškega plesnega centra (ZPC) k Zagrebškemu gledališču mladih (ZKM), saj je bil ZPC edina hrvaška ustanova, namenjena izključno plesu. Odprli so ga leta 2009 po dolgotrajni prenovi nekdanjega kina v središču mesta, in vse do pred nekaj meseci ga je upravljal Hrvaški inštitut za gib in ples (HIPP) pod vodstvom Mirne Žagar, umetniške voditeljice festivala Teden sodobnega plesa. Z neprepričljivim alibijem, da mesto ne more financirati vzdrževanja svoje stavbe, so HIPP izselili, ZPC pa je formalno postal del ZKM, ki ga trenutno vodi plesalka, koreografinja in dolgoletna voditeljica Zagrebškega plesnega ansambla Snježana Abramović Milković.
Plesalci razglasili bojkot
Gre za odločitev, s katero se ples postavlja v podrejen odnos do gledališča in ki so jo sprejeli ljudje, večkrat obtoženi zlorab javnih dobrin. Ker v novi situaciji ni jasno, kako naj bi ZPC v prihodnje sploh deloval, je Združenje plesnih umetnikov Hrvaške razglasilo 90-dnevni bojkot svojega nekoč glavnega poslanstva, kar pomeni, da se niso prijavili na razpise za postprodukcijo in za rezidenčne programe. Hkrati so člani pod geslom »Plesu avtonomijo!« zahtevali upoštevanje mnenja stroke in vzpostavitev samostojne institucije za ples, pa tudi odstop ravnateljice ZKM in župana.
Ne glede na izid protesta se lahko tovrstnega pritiska kulturnikov le razveselimo. Glede na to, da je večina akterjev v kulturnem polju bodisi povsem marginalizirana ali pa varno institucionalizirana (v Zagrebu z nadpovprečnimi plačami), so plesalci, kot se zdi, sploh še edini, ki želijo svoj glas uporabiti v javni, tudi politični razpravi. Pa čeprav zaradi tega tri mesece ne bodo plesali.