Bruselj je podoben Madridu, ta spet Pragi, mogoče smo se znašli v Milanu ali kakšnem drugem manjšem mestu, ki so mu njegovo bit ubile množice enih in istih napisov, proizvodov, trgovskih verig, lokalov, ki ponujajo enake podobe uniformiranosti. Možnost videti nekaj posebnega, navdihujoče svojskega, je postala težavno opravilo, za katero moramo imeti veliko raziskovalnega navdiha.
Obiskovalci mest in turisti, ki jih je vsako leto več, si praktično ne morejo privoščiti, da bi pili kavo ali kupili izdelek, ne da bi vedeli, da ga lahko kupijo ali zaužijejo tudi tam, od koder so prišli.
Ljubljana v primerjavi z drugimi mesti v svojem središču še ni tako močno »onesnažena« z blagovnimi znamkami multinacionalk in ima zato priložnost, da strateško razmišlja drugače. Multinacionalke in velike trgovske verige so bolj ali manj razmeščene v trgovskih nakupovalnih središčih v predmestju in niso zavzele večjih položajev v mestnem središču. Čeprav trgovci jadikujejo, da je mestno središče za njih težavna lokacija, je to lahko za podobo mesta in njih same priložnost, da se obrnejo k bolj profilirani, našemu mestu in času svojski ponudbi.
Ponudbi, ki bo pokazala, da nismo brezosebni, da razumemo kreativno sodobnost, ponudbi, ki ne bo govorila samo o naši identiteti, temveč o kvaliteti vrednot prihodnosti, katere del so tudi turisti, obiskovalci našega mesta.
Orientacija mesta, ki se ponaša z naslovom evropske zelene prestolnice in urejeno mestno infrastrukturo javnih površin ter relativno varnostjo, je zato več kot primerna. Turistična invazija v Ljubljani je vsako leto večja. Turisti so zavzeli mesto, spreminjajo njegovo substanco. Priložnost je velika, zato je strateški razmislek prav zdaj še kako pomemben. Nedvomno si želimo turista, ki vsaj malo razmišlja, ki ni vodena figura brez razmisleka ali zaprt kot govedo v ograjo »krasnega novega sveta«, ki ga globalna vas obkroža. Vendar je pri naših trgovcih, ponudnikih izdelkov, lastnikih gostinskih lokalov, še vedno mogoče zaslediti zelo omejen kreativni potencial, ki bi nas prepričal, da ne bomo dobili vzorcev, ki razvrednotijo bit mesta. Tu ne gre samo za urbaniste in politične odločevalce, temveč predvsem za posameznike, podjetja, lokale, ki ponujajo vsebine, ponudbo mesta. Če teh vzvodov samorefleksije, kaj mesto je in kakšno ponudbo potrebuje, ne bomo sami vzpostavili, se ta preprosto ne bo zgodila in nam jih ne more diktirati še tako umna oblast.
