Dvajsetletnega Aleša Olovca in 29-letnega Martina Kovača, osumljenca grozljivega nasilja, ki sta ga v živo prenašala na družbenem omrežju facebook, so danes pozno popoldne privedli k preiskovalnemu sodniku v Krškem s kazensko ovadbo zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe. Sodnik bo odločil tudi o njunem priporu. Zagrožena kazen za to kaznivo dejanje v primeru smrti žrtve je od tri do 15 let zapora. Posledice brutalnega pretepanja so bile za žrtev usodne. Pretepeni 26-letnik je danes popoldne umrl v ljubljanskem kliničnem centru.
Facebook »pomagal« pri preiskavi
V noči na ponedeljek, nekaj po tretji uri zjutraj, so mariborski policisti obvestili novomeške kolege, da so prejeli anonimni klic o tem, da naj bi se na facebooku predvajal posnetek nasilja nad neznanim moškim, ki naj bi imel prerezan vrat in se nad njim še kar izživljajo. »S pregledom posnetkov in zbiranjem obvestil so policisti ugotovili lastnika profila in lokacijo dogajanja. Policisti in reševalci so bili na kraju v približno eni uri po prvem obvestilu,« je dejal Matjaž Štern, pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije na PU Novo mesto. Ob prihodu na kraj so policisti na travniku, približno 150 metrov od dovozne poti, opazili ležati hudo poškodovanega mlajšega moškega, v bližini pa so izsledili dve osebi. Osumljenca se nista upirala, dejanje sta priznala, doslej pa kakšnega obžalovanja nista pokazala. »Dejanje sta neposredno prenašala. Nič ne zanikata, tudi njuna zgodba se sklada z našimi ugotovitvami,« je še dejal Štern.
Bili so prijatelji
Žrtev je pri enem od osumljenih živela kar nekaj časa. Fant je bil samotar, potoval je z enega konca na drugega. Tiste noči se je nedaleč od kraja grozljivega dejanja družil z osumljencema, skupaj so popivali. Da je bil vmes alkohol, so policisti potrdili, ali so bile zraven še kakšne druge substance, pa bodo pokazale nadaljnje analize. »Med oškodovanim ter enim izmed osumljenih je najprej prišlo do verbalnega, nato še do fizičnega obračunavanja. Žrtev se je nato s kolesom odpeljala in se čez nekaj časa vrnila. Prepir se je nadaljeval, nato pa prešel v brutalno fizično obračunavanje, v katero se je vključil še drugi osumljeni. Hudo pretepeno žrtev sta osumljenca pustila ležati na travniku. Ni bil pa uporabljen noben oster ali kakšen drug predmet ali orožje,« je razložil Štern in potrdil, da si je starejši osumljenec v preteklosti že prislužil nekaj kazenskih ovadb zaradi sumov premoženjskih kaznivih dejanj in dejanj zoper življenje in telo.
Slovenija je varna
Boštjan Lindav, pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije na generalni policijski upravi, ob tem zagotavlja, da kljub nedavnim dogodkom v Novem mestu, Kopru in Mariboru Slovenija ostaja varna država: »Navsezadnje so bili storilci vseh omenjenih dejanj prijeti in so že bili ali pa bodo v kratkem privedeni pred pravosodne organe.« Kot pravi, se vse več kriminalitete širi v spletno okolje, med drugim tudi posredovanje posnetkov različnih nasilnih kaznivih dejanj, pri čemer pa so pooblastila policije zelo omejena: »V zvezi z objavami nasilnih dejanj na spletu je policija v preteklosti podala že več pobud za pravno ureditev, vendar pa je bila pri tem vedno deležna neutemeljenih očitkov tako državnih institucij kakor tudi dela širše javnosti, da želi uvesti cenzuro interneta.« Ravno ob tokratnem dogodku je policija prejela večje število zahtev posameznikov za blokiranje objave posnetka. Facebook je posnetek umaknil 12 ur po zaprosilu slovenske policije.
250.000 ogledov
Kako je mogoče, da je posnetek brutalnega nasilja tako hitro zakrožil in da si ga je ogledalo četrt milijona ljudi? »Kri in sperma se vedno prodajata,« pravi Matej Špehar, vodilni slovenski strokovnjak za komunikacijo na facebooku. Sam po nekaj minutah posnetka ni zmogel več gledati. »Še bolj me preseneča grozljivo dejstvo, da je imel posnetek, preden so ga umaknili s spleta, okoli 400 všečkov. Če odštejemo kakšno polovico, kajti mnogi sploh ne vedo, kaj klikajo, je še vedno ogromno takih, ki so posnetek všečkali. Kako je to sploh mogoče?« se sprašuje Špehar. Kot pravi, se tovrstna nasilna dejanja dogajajo ves čas, a enostavno nimajo takega dosega.
Kot pravi Špehar, ima facebook skoraj dve milijardi uporabnikov. »Pri nas je tak dogodek zgodba dneva, a tovrstne vsebine so nove samo za Slovenijo,« med drugim na svojem profilu na facebooku zapiše Špehar. »Ta trenutek, ko to berete, se dogaja vsaj še ena taka zgodba nekje drugje na svetu. In težko je ažurno reagirati, preverjati prijave spornosti in brisati neprimerne vsebine. Facebook je samo medij, ki prenaša zgodbe. Krivca je treba iskati na drugi strani zaslona. Lastnika prsta, ki je pritisnil 'go live'.«
Dogodek bi bil sicer prezrt
Dejstvo je, da če se posnetek ne bi pojavil na družbenem omrežju, danes o dogodku najbrž ne bi govorili. Javnost bi ostala pri oceni, pač še eden od pretepov. Toda, kot razmišlja Špehar, če se posnetek ne bi pojavil na facebooku, bi reševalci prišli prepozno, storilcev ne bi tako lahko našli in tudi mnogo težje bi jim zločin dokazali.
Da so odgovorni na Facebooku potrebovali več kot 10 ur, preden so posnetek umaknili s spleta, Špehar ponudi dokaj logično razlago. Prvič, facebook še nima dobro razvitega algoritma prepoznave videovsebin, kajti analizirati dvajsetminutni videoposnetek je bistveno bolj zapleteno kot analizirati fotografije. Drugič, pomemben faktor je časovna razlika. Ob prijavi je bila namreč v Ameriki še noč, zato so prijave začeli preverjati z zamudo, še vedno pa jih preverja – človek. Povedano drugače, tovrstne posnetke umaknejo s facebooka samo na podlagi prijave.
Več nasilja – več všečkov?
Po mnenju Branka Lobnikarja s fakultete za varnostne vede je očitno facebook še vedno precej okorel sistem, ki dela počasi. »Če pa želite teorijo zarote, pa konec koncev takšni posnetki facebooku delajo večji promet. Kajti glede na število všečkov in stopnjo delitve so takšni posnetki ljudem očitno všeč. Ampak ljudje se takšni ne rodijo, takšne naredimo. In s tem 'pankrtom', ki smo ga naredili, torej dejstvom, da ljudje to gledajo, ker jim je 'kul', se moramo sprijazniti in se vprašati, ali si to res želimo.« Ob tem poudari znano dejstvo, da smo ljudje produkt okolja, v katerem rastemo. »Starši pa se moramo sprijazniti, da smo naredili otroke, ki so jim take stvari 'kul',« je neposreden Lobnikar. Kot dodaja, na eni strani zganjamo moralno paniko glede policijskih pooblastil, hkrati pa smo ekstremno tolerantni do nasilja. »Mislim, da je skrajni čas za streznitev. Treba si je priznati, da imamo moralne težave.«
