V novih urgentnih centrih pri delu z bolniki vsak dan občutijo, da so pri nekaterih spremembah ostali na pol poti. Skrbi jih, da prevečkrat po nepotrebnem izgubljajo čas, kar lahko v skrajnem primeru škodi tudi njihovim bolnikom.
»Zaposleni v bolnišnici na primer ne moremo videti pacientovega izvida, če so ga pripravili v zdravstvenem domu. To prinaša dodatno delo, ki jemlje čas pacientom in zaposlenim,« je opozoril predstojnik centra Robert Carotta. Da bi bilo bolje, bi morali dokončati združevanje nujne pomoči pod eno streho, je spomnil. Dragoceni čas izgubljajo tudi zato, ker v urgentnem centru še nimajo aparata CT. »Imamo ga na rentgenskem oddelku. Da ga pripeljemo, traja okoli pet minut. Še zlasti je to izguba časa pri bolniku, ki je vitalno ogrožen.« Ti aparati niso bili vključeni v opremo, ki so jo v centre pripeljali še pred odpiranjem. Kdaj jo bodo dobili, še ne vedo.
Letošnje množično obolevanje za gripo je pokazalo tudi na prostorske težave. »Dobili smo velika vhodna vrata, prostor za njimi pa je ostal enako velik. Ljudi dejansko nismo imeli kam namestiti, tako da so v opazovalnici čakali na prosto posteljo v bolnišnici tudi po dvanajst ali trinajst ur,« je dejal Carotta. Z izjemo opazovalnice so tudi prostori novega urgentnega centra majhni. »Nepokretnega pacienta na vozičku je težko pregledati v prostoru, ki meri vsega deset kvadratnih metrov.«
Poleg tega na novi urgenci manjkajo prostori za umrle, za dežurno ekipo, komunikacijski center za množične nesreče in prostori z opremo za te primere, garderobe, sejne sobe… V tamkajšnji kleti je še veliko neizkoriščenega prostora, a za zdaj nimajo dovoljenja, da jih napolnijo. »Menda se v urgentnih centrih, zgrajenih z evropskimi sredstvi, pet let ne sme nič spreminjati. Za ureditev dodatnih prostorov bi plačali sami, a nam na številne dopise o tem, kaj lahko storimo, na ministrstvu za zdravje niso odgovorili.« Urgentni centri prinašajo napredek, a zdaj se bo treba lotiti reševanja težav, s katerimi se soočajo, dodaja Carotta. Za začetek si od ministrstva za zdravje želijo odgovore, kako naprej.
Pozimi bi bilo lahko lažje
Težje je tudi zato, ker poenotena dispečerska služba še vedno ne deluje. Če bi imeli pregled nad prostimi reševalnimi vozili in posteljami, bi se bilo lažje odločati, pravi Andrej Fink, vodja reševalne postaje UKC Ljubljana. »Zelo očitno se je to videlo ob gripi in padcih zaradi poledice. Imamo pregled, kaj se dogaja na našem področju, ne pa tudi širšega. Tako smo kar nekaj časa ugotavljali, kakšna je zasedenost zunanjih enot oziroma drugih izvajalcev, koliko dela imajo in v kolikšni meri nam lahko priskočijo na pomoč.« ugotavlja Fink. Ko bo začela poenotena dispečerska služba polno delovati, se bodo lahko odločali hitreje. Poenotena bosta tudi dajanje navodil kličočim, kako bolniku ponuditi prvo pomoč, in pregled nad defibrilatorji, ki lahko rešijo življenje ob srčnem zastoju.
Glede na prvotne načrte bi morali dispečerski centri delovati že od konca leta 2015, torej vzporedno z začetkom delovanja urgentnih centrov, a so zatem ta rok prestavili. Glede na napovedi v zadnjih tednih bi lahko dispečerski center v Ljubljani začel delovati jeseni letos, v Mariboru pa s poletjem. Tamkajšnja občina je nedavno sicer predlagala, da bi dispečerski center, ki ga od lani urejajo na Trgu Leona Štuklja, preselili na drugo lokacijo, saj bi tam raje imeli Mariborsko knjižnico. »Če bi dispečerski center selili drugam, bi s tem začetek delovanja te službe v Mariboru zavrli za najmanj eno leto,« je opozoril Fink, ki je z ministrstvom za zdravje sodeloval pri uvajanju sprememb v nujni pomoči za vso Slovenijo.
Previdni pri dodatnih zaposlitvah
V bolnišnicah pa si glavo belijo tudi zaradi negotovosti pri financiranju urgentnih centrov. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije ugotavljajo, da je delovanje teh centrov lani celo poslabšalo poslovanje bolnišnic. Dodatni prihodki namreč niso pokrili dodatnih stroškov, ki so jih imeli z dodatnimi bolniki in posodobljenim načinom dela.
»Ker financiranje še ni povsem dorečeno, so v bolnišnicah previdni pri dodatnem zaposlovanju v v urgentnih centrih,« je dodal direktor združenja Metod Mezek. Težava pa je po njegovem tudi v tem, da je na trgu dela za zdaj še premalo zdravnikov urgentne medicine, na katerih naj bi v prihodnje slonelo delo teh centrov. Potrebovali bi še več deset teh strokovnjakov, je ocenil Metod Mezek.
