Da. Ko sem se poslovil od aktivnega igranja hokeja, so me v neurejenih razmerah izigrali, ko me niso pustili oditi v tujino. Morda sem malo manj upogljiv od drugih ljudi, zato najdem svojo pot in se je držim. Ko sem se pred leti vrnil v hokej, sem v tem športu znova našel veselje, a je bil moj odhod iz Olimpije pravzaprav edina rešitev.
Zakaj? Pravih razlogov za odstop niste nikdar pojasnili.Po koncu minule sezone sem predsedniku Marku Popoviču dejal, da se tako mučna zima ne sme več ponoviti. Dobili smo zagotovila, da bo v Olimpiji drugače, a se ni kaj dosti spremenilo. V zgodbo smo znova vstopili preveč naivno. Že lanska sezona je bila izpeljana predvsem na škodo igralcev, saj je nesprejemljivo, da profesionalni hokejisti čakajo na plačo od šest do osem mesecev. Zamujanje z izplačili, nedobava opreme in odhodi igralcev so postali samoumevni, čemur sem se postavil po robu. Bil sem ustvarjalec moštva, a je med sezono odšlo šest hokejistov. Kanadčan Jonathan Harty je v Ljubljani bival z družino. Ko je začel trošiti zadnjih tisoč evrov, mu ni preostalo drugega, kot da si poišče nov klub. Razmere prav gotovo niso enostavne. Nekaterim hokejistom tudi v tej zimi zamuja že pet plač. Kot vodja ekipe nisem mogel več gledati tako ponižujočega odnosa do moštva, ki nima niti zdravnika niti fizioterapevta.
Očitno gre za začaran krog, ki se vleče v zadnjih letih.S trenerjem Bojanom Zajcem sva večkrat opozarjala upravo, naj se ne igra z usodo igralcev, saj pod vprašaj postavlja njihove kariere. Si predstavljate, da bi Olimpija sredi sezone zaradi finančnih težav zapustila EBEL? Kam bi šli ti igralci? Že pred to sezono so imeli agenti pomisleke, ali naj svoje hokejiste sploh pripeljejo v Olimpijo. In kako bo letos poleti? Ob koncu minulega leta so me predstavniki drugih klubov začeli spraševati, zakaj imamo tako hude težave, če pa je predsednik Popovič na skupščini lige v Salzburgu govoril drugače. Ko sem pred meseci postal preveč neposreden v komunikaciji z upravo, sem padel v nemilost, čeprav sem zahteval samo tisto, kar smo se dogovorili.
Sploh obstaja rešitev za Olimpijo?Luč na koncu predora lahko ponudi župan Zoran Janković, saj je mesto resnično priskočilo na pomoč kot še nikoli. Občina je obljubila, da bo pomagala Olimpiji tudi v prihodnje, kar daje energijo igralcem, da vztrajajo še naprej. Vodstvo EBEL je na sestanku pri županu postavilo jasen pogoj, da mora Olimpija do konca februarja poplačati tako igralski kot trenerski kader. Liga je poslala odločno sporočilo, da Olimpija ne more več delovati kot »one man band«. Na svetu ni človeka, ki bi lahko sam opravil delo štirih ali petih ljudi, zato se vprašam, zakaj si Popovič ni postavil svoje ekipe. Moral bi si jo.
Saj o povečanju števila sodelavcev govori že od prihoda na položaj.Ravno v vašem časopisu sem po novem letu bral njegov intervju, ko je dejal, da bo postavil ekipo ljudi, ki se bo ukvarjala s prihodnjo sezono. In kaj se je zgodilo do danes? Dejstvo je, da Olimpija že dve leti sploh ni izvedla skupščine, kar je v nasprotju s statutom kluba. Razumem, da ima Popovič ogromno službenih obveznosti v banki, a ni superman, da bi lahko sam vodil klub in bil v navezi z vsemi sponzorji. Za kvalitetno trženje potrebuješ profesionalce, ki se sami plačajo.
Kako sta se razšla s Popovičem?Upravo sem o nepreklicnem odstopu obvestil po elektronski pošti, a se ni nihče odzval. Od tedaj naprej komuniciram samo s trenerjem Zajcem.
Imate pa še vedno ogromno nerazčiščenih stvari s klubom.Drži. Vodstvu kluba sem dal čas. Postal sem moteč, ker sem preveč zahteval in spraševal, vendar se mi zdi, da ne razumejo moje filozofije. Že kot igralec sem bil član kolektivnega športa, zato sem se tudi v funkcionarski vlogi počutil kot moštveni igralec. Če bo nekdo skočil v mojega soigralca, mu bom priskočil na pomoč. Vodstvu sem zgolj postavljal vprašanja, zakaj ne izpolnjuje obljub do igralcev.
Pravite, da ste bili zaščitnik hokejistov. Kakšne zgodbe so vam pripovedovali?To je mlado moštvo, zato veliko fantov še vedno živi pri starših, ki jih finančno podpirajo. Junija lani je klub na pritisk lige poravnal večino dolgov do tujcev, del domačih igralcev pa še vedno ni dobil vsega denarja. Žalostno je, da te zgodbe zavirajo njihov razvoj. Vodstvo kluba iz meseca v meseca trosi obljube, a v tem trenutku je velik čudež, da moštvo sploh tekmuje in obstaja. Lani pred sezono smo bili dogovorjeni s sponzorjem, da bo do 20. julija dostavil opremo, a je ni. Zatikalo se je tudi pri stanovanjih za igralce. Imel sem načrt, da bi v Olimpijo v dogovoru s hokejsko zvezo privabili reprezentante, ki ne dobijo pravih angažmajev v tujini. Pred vrati Tivolija sta bila pred to sezono Robert Kristan in David Rodman, a je njun prihod padel v vodo. Vprašajmo se, ali trenutne razmere v državi sploh omogočajo, da bi Olimpija in Jesenice igrala skupaj v EBEL. Ali imamo sploh še dovolj igralskega kadra?
Kako torej naprej? Kakšne so možnosti?Vodenje klubov moramo prepustiti ljudem, ki imajo vodstvene sposobnosti. Tudi pod Matjažem Sekljem je bila Olimpija dolga leta odvisna zgolj od enega človeka. Seklju moramo priznati, da je bil uspešen na športnem področju, na finančnem pa malo manj.
Se še kaj slišita?Nekdaj sva bila sostanovalca in soigralca, potem pa so se najine poti razšle. Vem, da se je Matjaž povsem umaknil iz hokeja. V zadnjem času sva se videla in slišala, a o hokeju nisva govorila. Prepričan sem, da tekmovalne alternative za Olimpijo ni. Če bo klub sestopil v alpsko ligo, stroški ne bodo nižji, zagotovo pa v Tivoliju ne bo več slovenskih reprezentantov in tujih hokejistov. Obenem se je na Jesenicah pokazalo, da alpska liga ni magnet za navijače.
Je vaše slovo od hokeja dokončno?V športu zagotovo ostajam zaradi družinskih povezav. V življenju sledim filozofiji, da ni težava, ko človek pade. Problem nastane, če se ne pobere. Ko želiš ustvariti neki večletni projekt, ne moreš mirno spremljati, ko se začne zadeva podirati. V tistem trenutku ti ne preostane nič drugega, kot da odstopiš. Sicer pa ne gojim nobene zamere do ljudi v Olimpiji. Upal sem, da se bo z mojim odstopom vsaj malo predramila okolica in spoznala, da je skrajni čas za ukrepanje. Žal mi je, da nismo uresničili načrtov, saj smo se aprila lani konkretno dogovarjali o poti Olimpije. Če bi moštvo uspeli zdržati skupaj dve leti, bi v Ljubljani gledali zelo dober hokej. Vidi se, da kljub vsem težavam igramo drugače kot pod nekdanjim trenerjem Fabianom Dahlemom. Njegovemu nasledniku Bojanu Zajcu marsikdo ni zaupal, a to moštvo dejansko igra hiter in borben hokej. Zajc je iz igralcev potegnil največ, kar je bistvo dobrih trenerjev.
