Po podatkih republiškega statističnega urada je Slovenijo lani obiskalo nekaj več kot štiri milijone turistov, ki so opravili skoraj enajst milijonov nočitev. »To so rekordni rezultati,« so januarja z zadovoljstvom sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ob tem pojasnili, da je leta 2016 v primerjavi z letom prej število obiskovalcev naraslo za dobrih devet, število nočitev pa za več kot sedem odstotkov.
Rekordni turistični val so že pred časom ujeli tudi v prestolnici, lani pa se je ta še okrepil, saj so obiskovalci v Ljubljani lani opravili 1.274.183 nočitev, kar je devet odstotkov več kot leto prej. V javnem zavodu Turizem Ljubljana so tako že leta 2016 presegli cilj, ki so si ga znotraj strategije razvoja in trženja turistične destinacije Ljubljana za obdobje 2014–2020 postavili šele za leto 2019: do takrat doseči nekaj manj kot 1,2 milijona nočitev.
Povečan obisk pričakovan
»Na povečan obisk Ljubljane vpliva vedno večja prepoznavnost v svetu, k čemur je pripomoglo več dejavnikov. Velik vpliv na prepoznavnost mesta imajo številne prejete nagrade in priznanja mednarodne strokovne javnosti: najpomembnejše je bilo priznanje s strani evropske komisije leta 2014 – naziv zelene prestolnice Evrope 2016, lani pa je evropska komisija Ljubljani podelila tudi nagrado za dostopni turizem,« le nekaj dosežkov, ki so Ljubljano utrdili na turističnem zemljevidu, izpostavi direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek in spomni tudi, da so Ljubljano na seznam mest, vrednih obiska, lani uvrstili The Guardian, Independent in vodiči Rough Guides. »Povečan obisk je ob vseh omembah in ciljanih promocijah na ključnih trgih zato pričakovan,« pravi Stuškova.
V prid turistični Ljubljani so ob promocijskih prizadevanjih za dvig podobe in privlačnosti mesta delovale tudi tržne sile, dodaja koordinatorica magistrskega programa Turizem na ljubljanski ekonomski fakulteti Tanja Mihalič: »Stopnje rasti obiskovalcev v zadnjih letih so res izjemne in povečujejo koncentracijo obiskovalcev v Ljubljani, zlasti v visoki sezoni. Ljubljana tako postaja razvita turistična destinacija in se zato sooča tudi z vprašanji zmogljivosti. Ta so sestavni del dnevne problematike razvitih in rastočih destinacij.«
Ulice občasno že preozke
Medtem ko je podiranje turističnih rekordov iz leta v leto v prestolnici postalo že skorajda stalnica, vse večje število turistov v mestu odpira tudi nove izzive. Med njimi, kako v prihodnje zagotoviti kakovostno izkušnjo za vse več turistov, ki si kot turistični cilj izberejo Ljubljano, in hkrati kakovostno življenje za domačine. Ti so predvsem v poletnih mesecih lanskega leta že tarnali nad gnečo na ozkih ulicah mestnega jedra in nad vse bolj k turistom usmerjeno ponudbo. Da je turistov v mestu včasih že preveč, je v januarskem intervjuju za Dnevnikovo sobotno prilogo Objektiv opozoril tudi podžupan ljubljanske mestne občine Janez Koželj. »Dejansko je na javnih prostorih pogosto že prevelika gneča,« je dejal Koželj.
»Dejstvo je, da so občasno preobremenjene točke z dnevnim obiskom,« se strinja tudi Stuškova, a hkrati poudarja, da »o množičnem turizmu v Ljubljani še ne moremo govoriti«. Da Ljubljana (še) ni Barcelona, ki so jo turisti v zadnjih letih skorajda preplavili, se strinja tudi Mihaličeva. »Število obiskovalcev na prebivalca v Barceloni je nekajkrat večje kot v Ljubljani,« pojasnjuje strokovnjakinja in dodaja, da je večina Ljubljančanov sodeč po nekaterih zadnjih raziskavah tudi zadovoljna z življenjem v mestu in ima do turizma pozitiven odnos, medtem ko je v katalonski prestolnici turizem lokalnim prebivalcem že v napoto. Tamkajšnje lokalne oblasti so zato nedavno sprejele tudi zakon, s katerim so izdali moratorij za gradnjo novih hotelov v mestu. Tako želijo v mestu z 1,6 milijona prebivalcev, ki ga je lani obiskalo 32 milijonov turistov, zajeziti turistični (na)val.
Nad zasičenost s pametnim upravljanjem
Podobnega ukrepa, kot so ga izbrali v Barceloni, v slovenskem glavnem mestu najbrž ne bo. »Ključ ni v zamejitvi turizma, ampak v pametnem upravljanju – torej s pravo politiko upravljanja, ko z inovativnimi produkti ljudi usmerjamo na prireditve tudi zunaj mestnega jedra,« pojasnjuje Stuškova in poudarja, da se v Turizmu Ljubljana zavedajo, da morajo biti z razvojem turizma v prvi vrsti zadovoljni prebivalci mesta.
Zato v zavodu denimo ponudnike turističnih storitev osveščajo o družbeni odgovornosti in zelenih praksah, sodelujejo z gostinci in jih spodbujajo k ohranjanju avtentičnosti tako ponudbe kot cen, turistično ponudbo pa krepijo še z doživetji, ki obiskovalce popeljejo zunaj mestnega središča. »Strategija turističnega razvoja mesta je podaljšati dobo bivanja (z 1,8 na 3 dni) posameznega obiskovalca in zmanjšati število dnevnih obiskovalcev, ki v mestu nič ne potrošijo, hkrati pa v sezonskih mesecih povečujejo zasičenost v središču mesta,« še poudarja Stuškova in kot enega od ukrepov navaja ureditev in oživitev območij zunaj starega mestnega jedra.
