Hočete pomiriti svojega psa in ugodno vplivati na njegovo vedenje? Potem mu predvajajte reggae in nežnejši rock, svetujejo poznavalci živalskega vedenja. Ti se po novem opirajo na ugotovitve univerze v Glasgowu in škotskega združenja za preprečevanje krutosti do živali (SPCA). Tam so znanstveniki ugotovili, da psom bolj kot klasika ali katera druga umirjena glasba ugajata prav ti dve zvrsti; doslej jim je že prisluhnilo eno od zavetišč, ki se je svojim pasjim varovancem odločilo predvajati Boba Marleyja in Jona Bon Jovija ter njima podobne izvajalce.
Učinki so povezani s tempom
Neil Evans, profesor, ki se na glasgowski univerzi med drugim ukvarja z živalsko psihologijo, je povedal, da je bil odziv psov, ko so opravljali poskus, na različne žanre različen, a je pokazal na možnost, da imajo psi tako kot ljudje svoj glasbeni okus: »Reggae in manj agresiven rock sta pokazala najpozitivnejše spremembe v njihovem vedenju. Iz dela z ljudmi pa obstajajo dokazi, da so pomirjujoči učinki povezani s tempom in ponavljajočimi se ritmi v glasbi. Reggae in mehkejši rock tega, ko gre za pse, očitno izražata največ.«
Doslej so strokovnjaki za živali sicer domnevali, da najbolj pomirjujoče na pse učinkuje klasika, in sicer zato, ker je njene pozitivne učinke izpostavila ena od prejšnjih raziskav, vendar pa ta ni vključevala drugih glasbenih žanrov. Pse so takrat razporedili v dve skupini. Prvo so en teden opazovali v popolni tišini, drugi pa so predvajali klasično glasbo. Nato so skupini zamenjali in prišli do enakih sklepov: da je klasična glasba imela nanje pomirjevalni učinek. Škotsko združenje SPCA si v prihodnosti želi uvesti pomirjujočo glasbo v vsa pasja zavetišča, raziskavo pa razširiti še na druge živali.
Za mačke mačja glasba
Za mačke jim tega ne bo treba početi, ker je jasno, da niso navdušene ne nad rockom ne nad reggaejem, prav tako pa jim je bližje kaj drugega kot klasika. Pravzaprav mačkam, kot so ugotovili znanstveniki, najbolj ustreza glasba, ki je napisana posebej zanje in se najbolj sklada s tem, kako mačke komunicirajo med seboj. Torej s podobno frekvenco in podobnim tempom. Da bi avtorji raziskave z ameriške univerze v Wisconsinu preverili svojo teorijo, je štiri pesmi posebej zanje napisal glasbenik David Teie, te pa so nato testirali na 47 različnih mačkah. Ugotovili so, da jim Teiejeve pesmi ustrezajo veliko bolj kot recimo Bach, na katerega se sploh niso odzvale. Študija je pokazala tudi, da glasba na večji odziv naleti pri mlajših kot starejših mačkah, avtorji raziskave pa so sklenili še, da bi bilo glasbo kot sredstvo za obogatitev življenja živali treba raziskovati še naprej.
