Sebastian Siemiatkowski, Niklas Adalberth in Victor Jacobsson so leta 2005 kot magistrski študenti poslovne šole v Stockholmu ustanovili podjetje Klarna. V enajstih letih delovanja so zbrali 340 milijonov ameriških dolarjev vlagateljskih sredstev in dvignili tržno vrednost podjetja na zavidljive 2,3 milijarde dolarjev. Njihov veliki adut – skrajna poenostavitev spletnega plačevanja.
Brez vnašanja številk in gesel
Če bi vprašali spletnega nakupovalca, kakšno spremembo bi si najbolj želel pri postopku nakupa, bi precej verjetno glasoval za preprostejši proces preverjanja podatkov in plačevanja. Ustanovitelji Klarne so naredili prav to – z geslom Kupite zdaj, plačajte pozneje so ločili postopek nakupa in plačevanja. Njihova storitev poteka zelo preprosto, porabnik mora ob spletnem nakupu vnesti le svoj elektronski naslov in naslov za dostavo kupljenega blaga. Klarna nemudoma plača prodajalcu in po elektronski pošti pošlje račun kupcu, ki lahko pri plačilu izbira med 30-dnevnim plačilnim rokom, neposrednim plačilom ob povzetju ali financiranjem pri izdelku, vrednejšem od 400 dolarjev.
S preprostostjo in jasnostjo storitve švedskega zagonskega podjetja, ki črpa svoj zaslužek predvsem z zaračunavanjem stroškov svoje storitve trgovcem, kupcu blaga ni več treba plačati vnaprej, pri plačevanju pa mu ni treba niti škiliti na kreditno kartico, prepisovati številk in si izmišljati gesel. Kot navaja statistika spletnih trgovin, veliko ljudi pri spletnem nakupovanju pusti izbrane izdelke v digitalnih košarah, saj jih med postopkom plačevanja odvrne zapleteno izpolnjevanje spletnih obrazcev. V ZDA 69 odstotkov spletnih kupcev prekine postopek nakupa, bodisi zato, ker morajo ustvariti uporabniški račun, ali pa ker je postopek preveč zapleten in predolg. Preračunano v denar izgubijo tako ameriški spletni trgovci 260 milijard dolarjev na leto.
»Mi smo v bistvu banka,« pravi Siemiatkowski, izvršni direktor (in soustanovitelj) Klarne. Lani je podjetje kupcem posodilo na milijone dolarjev in Siemiatkowski sanja o tem, da bi poslovni model njihovega podjetja kot »prostega« kreditnega izdajatelja sprejelo dovolj veliko število trgovcev, da spletni kupci nekega dne ne bi več videli kreditne kartice kot najprimernejšega sredstva za financiranje plačil.
Praktično brez goljufij
Švedsko podjetje je imelo leta 2015 330 milijonov dolarjev prihodkov, lani so jim porasli za več kot 40 odstotkov, na 460 milijonov dolarjev. Že od samega začetka je poslovanje Klarne dobičkonosno in kot največja švedska digitalna platforma za plačila pokriva v matični državi 40 odstotkov spletnih plačil, svojo prevlado na tem področju pa povečuje po vseh skandinavskih državah.
Po osvojitvi Skandinavije in zadovoljivi uvedbi posla v Veliki Britaniji so se Švedi konec leta 2015 odločili za naskok na ZDA, kjer je industrija s kreditnimi karticami vredna 93 milijard dolarjev, v njej pa se spopadajo velikani, kot sta American Express in Capital One, in tehnološki igralci, med katerimi je najmočnejši PayPal, svoje plačilne platforme pa agresivno tržita tudi Google in Apple.
Verjetno najpomembnejša inovacija švedskega podjetja (in močan argument tudi za ameriški trg) je njihova metoda ugotavljanja kreditne sposobnosti stranke zgolj s pomočjo elektronskega naslova in naslova za dostavo kupljenega blaga. Nobeno drugo podjetje za spletne plačilne sisteme ne prevzema tolikšnega tveganja. S pomočjo lastne, »behavioristične« podatkovne analitike v Klarni sicer modelirajo tipe potencialnih goljufivih kupcev oziroma neplačnikov in jim ne odobrijo nakupa, vendar je Siemiatkowski glede tega brezskrben. Tveganje in goljufije označuje kot »dinamični problem«. »99 odstotkov kupcev ni goljufivih,« pravi. Zaupanje v poštenost in plačilno sposobnost ljudi se Klarni obrestuje, saj imajo manj kot en odstotek neplačanih nakupov (pri poslovanju s kreditnimi karticami je bila lani v ZDA ta stopnja 2,2-odstotna). »Tako je v vseh državah, v katerih poslujemo,« še pravi Siemiatkowski. V Skandinaviji imajo 45 milijonov uporabnikov, v Britaniji milijon in pol, v ZDA pa dva milijona.
Zaupanje v kupce deloma izhaja iz skandinavske kulture, Siemiatkowski pa še pravi, da kupcem raje zaupa, kot da bi jih izgubil zaradi zapletov pri plačevanju. Druga plat resnice je, da so Skandinavci naveličani gotovine. Švedska postaja prva država, ki ukinja denarno poslovanje. Celo ulični prodajalci brezdomskih revij imajo bralnike za bančne kartice, cerkve pa sprejemajo svoje prispevke prek sporočil SMS. Polovica poslovalnic največjih švedskih bank denarja sploh ne izplačuje več niti ne sprejema gotovinskih depozitov.
