»Naslednjič se bom, če bom imela težave z zvokom, ustavila. Se opravičujem, ampak pri meni tako ne gre,« je lani po podelitvi grammyjev, na kateri so ji skladbo All I Ask skazili klavirski mikrofoni, ki so padli v klavir, gledalcem oddaje Ellen DeGeneres prisegla Adele. Kot da bi vedela, da se bo zgodba s tehničnimi težavami na odru letos ponovila. Tokrat se je to zgodilo med njenim glasbenim poklonom umrlemu Georgeu Michaelu, Adele pa se je res ustavila. »Zaje.... sem, ne smem ponoviti tega, ne po tistem, kar se je zgodilo lani. Ne smem se zmotiti, ko gre za njega,« je prekinila nastop in s kletvicami povzročila preglavice televiziji CBS, ki je prenašala podelitev, nato pa Michaelovo pesem Fastlove v drugem poskusu odpela do konca – brez prekinitev in brez napak ter z nekaj solzami v očeh.
Adele: Beyoncé je naša svetloba
S skladbo Hello, s katero je odprla podelitev grammyjev, zanjo pa dobila tudi nagrado za pesem leta, po drugi strani ni bilo težav, čeprav je v Adelinem primeru, ko gre za nastope pred množico ljudi, mogoče vse. Strah pred občinstvom in napadi panike so njeni redni spremljevalci, ki so jo v preteklosti že večkrat spravili ob živce in v težave. Na enem od koncertov v Amsterdamu je bila tako živčna, da je pobegnila skozi zasilni izhod, v Bruslju je nekoga pobruhala, hujši napad panike je doživela tudi, tik preden je spoznala svojo največjo vzornico Beyoncé.
Prav Beyoncé, od katere je Adele povzela tudi idejo o alter egu, v katerega se zateče, ko je na odru, pa je bila v nedeljo tista, ki je zaradi 28-letne britanske pevke izgubila. Beyoncé ima namreč, ko gre za drugi, odrski jaz, Sasho Fierce, Adele pa Sasho Carter in od tega tedna dalje še pet novih grammyjev: za album leta, ploščo leta, pesem leta ter najboljši pop album in pop solo nastop. Svoji vzornici je pustila samo dva, in sicer za najboljši glasbeni video in najboljši urbani album, čeprav bi ji, kot je bilo videti in slišati iz njenih zahvalnih govorov, sama dala vse.
Adele je, še preden je prišla po glavno nagrado, razkrila svoje občudovanje do Beyoncé, ko ji je z odra poslala besede »Obožujem te, želim si, da bi bila moja mama«, ob prejemu grammyja za najboljši album pa nosečo pevko zasula s slavospevi in čudenjem, da kipca ni prejela ona. »Ne morem sprejeti te nagrade. Zelo sem počaščena in zelo hvaležna, a umetnik mojega življenja je Beyoncé. In ta album, album Lemonade, je tako monumentalen. Beyoncé, tako je monumentalen. In tako premišljen in tako lep in tako odkrit in vsi smo lahko videli plat tebe, ki nam je ne pustiš vedno videti. In to cenimo. In vsi umetniki tu te občudujemo. Ti si naša svetloba,« se ni ugasnila, svoje besede pa podkrepila s tem, da je zlati kipec v obliki gramofona prelomila na pol, češ, ena polovica zame, ena zate, nato pa še v zaodrju, kjer se je pred novinarji in fotografi na glas vprašala: »Mislila sem, da bo to njeno leto. Kaj prekleto mora narediti, da bo dobila nagrado za album leta?«
Grammyji so ji ušli, šov ne
Beyoncé je dobro skrivala razočaranje, ker ni dobila najpomembnejšega grammyja, in se je ob Adelinih besedah hvaležno in razneženo smehljala iz občinstva. Glede na njen zahvalni govor, ki je bil precej bolj dodelan in opazno manj spontan od Adelinega, je bila očitno pripravljena na večjo zmago, je pa ob prejemu grammyja za najboljši urbani album vseeno dobila priložnost, da prebere, kar je po devetih grammyjevskih nominacijah zapisala v pričakovanju nagrad. V govoru se je po vzoru svojega kritiško opevanega vizualnega albuma Lemonade, v katerem časti temnopolto žensko, poklonila temnopoltim, ko je bila priložnost za njen odrski nastop, pa je počastila materinstvo. Vse druge je spomnila, zakaj svet časti njo. Po monologu o materinstvu je zapela pesmi Love Drought in Sandcastles, plesni spektakel, kakršnih smo vajeni od nje, pa zaradi nosečnosti zamenjala z umirjenim nastopom, v katerem je odigrala vlogo v zlato odete boginje. Petintridesetletna superzvezda, ki z možem Jay-Z-jem pričakuje dvojčka, s katerima je, še preden sta se rodila, podrla rekord na instagramu, je levitirala na odru, se božala po zaobljenem trebuščku, predvajala holograme s hčerjo Blue Ivy in se svetila kot sonce. Bila je skratka vse, kar Adele na odru ni, in hkrati nič od tega, kar je Adele, katera od njiju je boljša, ameriška ali britanska boginja popa, pa bodo težko odločili tudi grammyji.