Zelo hitro se je odvil predobravnavni narok, narok in izrek sodbe oziroma kazenske sankcije zoper Hildo Tovšak, nekdanjo direktorico velenjskega gradbenega podjetja Vegrad. Ta se je v zameno za priznanje krivde, zaradi dveh poslovnih goljufij, s tožilstvom pogodila za pogojno zaporno kazen eno leto in dva meseca zapora, ki pa jo je sodišče združilo v enotno kazen in se navezalo na zadnjo obsodbo decembra lani, ko je bila zaradi oškodovanja Vegradovih upnikov obsojena na tri leta pogojne zaporne kazni. Tako je Tovšakova zdaj obsojena na enotno kazen štiri leta zapora pogojno, s preizkusno dobo osem let. Če v tem času ne bo storila novega kaznivega dejanja, se ji zaporna kazen, ki jo že prestaja, ne bo povišala.
Dvema družbama naročila dela, ki jih Vegrad ni plačal
Pred sodnico Marjano Topolovec Dolinšek se je Tovšakova tokrat znašla zaradi obtožbe, da je zagrešila kaznivo dejanje poslovne goljufije in zavajanja upnikov, ki so ostali brez plačila za opravljeno delo. Družba Vegrad je namreč družbi Tames v letih 2008 in 2009 naročila elektro in strojno inštalacijska dela na skladiščno poslovnem objektu v Ljubljani, ki pa jih ni nikoli plačala, zato je bila omenjena družba oškodovana za 193.000 evrov. Družbi Zeko pa je naročila slikopleskarka dela v Celovških dvorih in na poslovnem objektu na Dimičevi ulici v Ljubljani, kjer pa je ostalo za 165.000 evrov neplačanih računov, zato je omenjeno podjetje v lasti Zekrije Habibovića pristalo v stečaju.
Tovšakovi je specializirani državni tožilec Stanislav Pintar že na prejšnjem predobravnavnem naroku v primeru, če bi krivdo priznala, ponudil pogojno kazen. S tem pa je tako njo kot njenega zagovornika nemalo presenetil. Tovšakova je sodišče zato prosila za nekaj časa, da bi o predlogu razmislila. A očitni ni odlašala dolgo, saj je že 2. februarja s tožilstvom podpisala sporazum o priznanju krivde, ki ga je predložila tudi sodišču. To je sporazum tudi sprejelo.
»Če bi bila banka pametna ...«
Na vprašanje tožilca, če lahko pojasni, kakšen je bil motiv za storitev očitanega kaznivega dejanja, je Tovšakova dejala: »Ves čas sem si želela ohraniti družbo Vegrad pri življenju. Nikakor pa se pri tem nisem osebno okoristila. Če bi bila banka pametna in bi dovolila, da bi se stanovanja v Celovški dvorih prodala leta 2009, ko smo imeli ponudbo Mestne občine Ljubljana, ki bi jih odkupila po dobrih 1900 evrov za kvadratni meter, potem nas danes tu na sodišču sploh ne bi bilo, saj bi poplačali vse izvajalce.« Dejala je tudi, da se čuti objektivno odgovorna in da upa, da bo družba Tames poplačana iz stečajne mase, kamor so prijavili terjatve. Tožilec Pintar pa je povedal, da je obtoženka dejanje obžalovala, prav tako njen motiv ni bilo koristoljubje. Enako je poudaril tudi Tovšakin zagovornik Dušan Tanko.
Sodnica je zato sledila predlogu iz podpisanega sporazuma in Tovšakovi izrekla enotno kazen štirih let zapora pogojno, s preizkusno dobo osem let, saj je kazen združila s tisto iz zadnje sodbe decembra lani. »Olajševalne okoliščine so, da ste krivdo priznali, obžalovali dejanje in tudi sprejeli odgovornost, saj se zavedate, da sta dva oškodovanca ostala nepoplačana. Prav tako pa se osebno niste okoristili,« je v izreku kazni poudarila sodnica Topolovec Dolinškova. Vsi vpleteni so se tudi odpovedali pritožbi, zato je sodba že postala pravnomočna.
