Ob letošnji 500-letnici začetka protestantskega gibanja se v Krškem sploh niso ubadali z vprašanjem, ali to pomembno obletnico zaznamovati ali ne. V mestu sta namreč živela dva pomembna moža slovenskega protestantizma, avtor prve slovenske slovnice Adam Bohorič, ki je imel v Krškem tudi svojo šolo, in Jurij Dalmatin, ki je prvi prevedel Biblijo v slovenski jezik. »Krško živi s temi možmi, ki so postali nekakšen zaščitni znak. Vse bolj se zavedamo njihovega pomena. To je pomemben del naše zgodovine, v katerem smo pravzaprav postali pismeni in je prav, da se tega spominjamo,« pravi krški župan Miran Stanko.
Tako so pod okriljem občine združili moči Valvasorjeva knjižnica Krško, mestni muzej, območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Slovensko protestantsko društvo Primoža Trubarja, Krščanska adventistična cerkev in druge organizacije, društva, šole, vrtci in pripravili čez dvajset raznolikih prireditev, od literarnih večerov in razstav do predavanj o pomenu protestantizma. Kot dodaja Polona Brenčič iz Valvasorjeve knjižnice, je poleg obeleženja jubileja pomembno predvsem povezovanje in dobro sodelovanje med posameznimi soorganizatorji.
Prvovrstne freske kot dodaten uvid v protestantski čas
Da je bil protestantizem v Krškem še kako živ, odkrivajo zgodovinarji tudi v zadnjih letih. Tako so med 2010 in 2012 pri obnovi Mencingerjeve hiše, poimenovane po pisatelju, politiku in odvetniku Janezu Mencingerju, pod zgornjimi plastmi ometa odkrili freske, ki so po besedah vodje mestnega muzeja Krško dr. Helene Rožman prvovrstno, a še ne povsem raziskano odkritje. »Hiša je ponujala veliko sledi že od arheoloških izkopavanj naprej. Ob obnovi se je pod ometom pokazal niz portretov, ki je bil res veliko presenečenje.«
Alenka Železnik, ki je vodila prenovo, je po oblačilnem videzu portretirancev in obeh grbih umestila freske v 16. stoletje in jih označila za enega najpomembnejših pomnikov renesanse in protestantskega časa v Krškem, pojasnjuje Rožmanova. »Za enega od grbov vemo, da pripada protestantski družini Ungnadov, ki so bili takrat tudi lastniki krškega gradu. Več bo gotovo prikazala raziskava strokovnjakov na Umetnostnozgodovinskem inštitutu dr. Franceta Steleta.« Raziskavo fresk bodo predstavili 21. novembra v mestnem muzeju. Vprašanje pa je, ali bomo izvedeli, kdo so osebe na portretih, dodaja. »A tudi to bo zagotovo dodaten uvid v čas protestantizma v Krškem.«
Rožmanova ob Dalmatinu in Bohoriču izpostavlja tudi Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je sicer le nekaj let živel v Krškem, »pa vendar smo ga imeli tukaj«. »Slava vojvodine Kranjske pripoveduje tudi o protestantskem gibanju. Valvasor do protestantizma in upornih kmetov sicer ni imel prav pozitivnega stališča, bil je pač otrok svojega časa, ampak kljub vsemu o tistem času, ki odseva v njegovem delu, veliko izvemo. To so drobci, na osnovi katerih zgodovinarji sestavljamo zgodbe in jih prenašamo v današnji čas.« Pomemben drobec h knjižnemu bogastvu iz časa protestantizma so v Valvasorjevi knjižnici dodali že lani ob svoji petdesetletnici, ko so predstavili restavrirano Dalmatinovo Biblijo. Originalni izvod, ki je bil v precej slabem stanju, so pridobili leta 2010. Zahtevno restavriranje, ki se je v Centru za restavriranje in konserviranje Arhiva Republike Slovenije pričelo leta 2014, je trajalo leto in pol, vanj je bilo vloženih čez 2000 ur dela.
