Ta dan gospodje iz prve vrste niso imeli besede, kot je do zdaj bilo v navadi. Take kritike slovenska politika s strani predstavnika obubožane kulture še ni bila deležna: bila so jih polna usta obljub, preden so sedli v sedla, zdaj so vse požrli, so kot nož rezale besede. Ali je kaj podobnega v železnih časih povedal že njegov ded, da so mu vzeli besedo, ga poslali na Goli otok, da je prenašal sive skale, namesto da bi pisal slovensko svobodno besedo? Kri ni voda, pravi stari pregovori in zgodovina se ponavlja.

Se mu bo politika za izrečene kritične besede maščevala, se sprašujem?

Nič takega se ne bo zgodilo, prva vrsta je še naprej nerodno, s pogledom v tla do konca poslušala Vinka, vprašanje je, če ga je sploh razumela.

Res je, lažje je govoriti, kot kaj narediti. Že zdavnaj bi bil potreben recept za spravo, orožarje in tajkune, da se slednjim najde pravo mesto za pokoro.

Vid Drašček, Vrhnika