Za ozko grlo, ki med veleblagovnico Maximarket in Uršulinsko cerkvijo povezuje Erjavčevo cesto s Šubičevo ulico, najbrž marsikdo misli, da je še del bližnjega Trga republike. Vendar kratek odsek ni del trga, to je Ulica Josipine Turnograjske. Ozka ulica je ime dobila po prvi slovenski pisateljici, saj je Josipina Urbančič Turnograjska že v času romantike kot ena redkih svoja dela pisala v slovenskem jeziku.
Eno leto po stoti obletnici njenega rojstva (živela je od leta 1833 do 1854), leta 1934, so tedanje ljubljanske mestne oblasti ulico poimenovale Turnograjska ulica, tri leta kasneje pa so jo nato s sklepom mestnega sveta preimenovali v današnjo Ulico Josipine Turnograjske.
Prva slovenska pesnica je ena redkih žensk, katere ime je zapisano na tabli, ki v mestu označuje ulico ali cesto, in edina, ki ji je pripadla čast, da so po njej poimenovali ulico v samem mestnem središču. Na območju ljubljanske mestne občine je sicer speljanih 1623 ulic, od tega je 800 ulic poimenovanih po znanih in pomembnih osebnostih, le 48 med njimi je žensk.
»Največ ulic so po ženskah, predvsem borkah v narodnoosvobodilnem boju, poimenovali v obdobju po vojni. Zgolj dvanajst ulic v mestu pa je dobilo ime po kulturnicah in znanstvenicah,« pojasnjuje arhitektka Meta Kutin. Pod njenim mentorstvom so Nadja Agrež, Francka Bizilj, Vida Vilhar Pobegajlo in Ana Zalar, ki znanje nabirajo na arhitekturnem študijskem programu Trgi, ulice in stavbe okoli nas na univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, oblikovale razstavo 48 od 1623: ženske, ki so ljubljanskim ulicam dale svoje ime. Z njo so obudile spomin na življenja teh dvanajstih žensk ter tako napise na uličnih tablah povezale z zgodbami in dosežki iz preteklosti, ki se skrivajo za imeni.
Potisnjene na periferijo
»V sklopu praktičnih projektov, ki jih na univerzi pripravljamo ob predavanjih, smo želele le najprej preveriti poimenovanja ulic, pri čemer smo se osredotočile na ulice, poimenovane po ženskah. Nismo pričakovale, da bo teh tako malo,« se mentorica spominja prvih ugotovitev pred dvema letoma, ki so njeno štiričlansko skupinico nato spodbudile, da so se še bolj poglobile v življenja žensk, ki so svoja imena dale ljubljanskim ulicam. »Nismo izhajale iz feminizma, temveč iz prostora,« pojasnjuje Kutinova.
Ko so se avtorice poglobile v razvejano mrežo ljubljanskih ulic, pa niso ugotovile le, da je ulic, poimenovanih po ženskah, zgolj peščica, temveč tudi, da so odmaknjene na obrobje ali izgubljene v stanovanjskih naseljih in industrijskih conah. »Za imeni ulic so ženske, ki se niso uklonile tedanji vlogi ženske v družbi, ampak so se borile. V nasprotju s tem sta podoba in lokacija ulic, ki so po njih poimenovane, pogosto klavrni,« je kritična Kutinova. Ulica Alme Sodnik, poimenovana po filozofinji in prvi dekanki v tedanji državi, je na primer v šišenski industrijski coni, Ulica Lili Novy, poimenovana po pesnici in prevajalki poezije, je na Dolgem mostu, medtem ko je Ulica Manice Komanove v Vižmarjah.
Dvanajsterico zaokrožila Ivana Kobilca
Tudi Kumerjeve ulica, ki ji je ime dala znanstvenica in etnomuzikologinja Zmaga Kumer, je v industrijski coni na Rudniku. Še do nedavnega je bilo na tej tabli zapisano Kumerjeva ulica. »Da je napis napačen, so na občini ugotovili prav s pomočjo naše razstave. To je namreč ulica, ki nima hišnih številk, tam nihče ne živi, zato tega kolektivnega spomina in pripadnosti prostoru ni,« opozarja Kutinova.
»Vesele smo, da smo s svojim delom pripomogle tudi k tej spremembi,« ob tem dodaja Vida Vilhar Pobegajlo, ki v skupinici 48 žensk pogreša kar nekaj velikih imen. »Igralka in režiserka Marija Vera, igralka Duša Počkaj, tudi operna pevka Vilma Bukovec Kambič,« Vilhar-Pobegajlova našteje le nekatere, po katerih bi v prihodnje morda lahko poimenovali katero izmed ljubljanskih ulic. Nadja Agrež pa jo dopolni: »Presenetilo me je tudi, da niso že kakšne ulice poimenovali po Franji Bojc Bidovec, zdravnici in upravnici partizanske bolnišnice Franja. Sploh zato, ker je večina ulic ime po ženski dobila prav v povojnem obdobju.«
Da bi v prihodnje katero od zdajšnjih ulic preimenovali in zanjo izbrali ime ženske kulturnice ali znanstvenice je, se strinjajo sogovornice, malo verjetno. »Preimenovanje je namreč povezano tudi z visokimi stroški, zamenjati je treba hišne tablice, v dokumentih spremeniti naslove,« pojasni Francka Bizilj. »Ljubljana pa tudi ne raste toliko, da bi bilo ulic, ki bi potrebovale novo ime, veliko,« da je pot do bolj »uravnoteženega« nabora imen ulic še dolga, nakaže Kutinova.
Na ljubljanski mestni občini so se sicer za imena žensk nazadnje odločili leta 2013, ko so v Šiški poimenovali Ulico Alme Sodnik ter na Vrhovcih Ulico Angele Vode in Ulico Ivane Kobilca.
