Ribiči so razočarani, ker se je na odločbo, s katero jim je Agencija republike Slovenije za okolje do konca februarja dovolila plašenje z odstrelom kormoranov, pričakovano pritožilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Kormorani so v reki Savinji to mrzlo zimo pomorili na tone rib in s tem povzročili ogromno škodo. Letošnja sezona je tako za ribiče izgubljena. V svoji pritožbi je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije zapisalo, da ne pristajajo na uvajanje enostranskih ukrepov plašenja in streljanja kormoranov.
Ribe bolj kot kormorani ogroža preseljevanje
»Odločbe za odstrel se izdajajo nelegalno, argumentacija je enostranska z izkrivljenimi resnicami, plašenje in odstrel pa bosta imela močne negativne posledice na paleto nedolžnih vrst vodnih ptic, ki v času zimovanja v Sloveniji nimajo drugih zatočišč,« opozarjajo v omenjenem društvu.
»Trenutno upravljanje ribjih populacij večinoma izključuje naravne komponente ekosistema, ki so pogoj za njegovo delovanje. Skrb zbujajoče je, da bi predlagani ukrepi to stanje še poslabšali. Pojav kormorana kot naravnega plenilca v ekosistemu, ki je med ribiči povzročil kaos, pa jasno pove, da so začrtane smeri v sladkovodnem ribištvu napačne, zato je treba resno razmisliti o prenovi načina upravljanja in izboru upravljalcev, ki bodo znali reke upravljati celostno in v dobrobit širše družbe,« so še opozorili v društvu.
Vodja Varstveno ornitološkega sektorja Primož Kmecl ob tem poudarja, da močno pogrešajo strokovne sogovornike na strani ribičev. »Stalno smo soočeni z izkrivljanjem resnic o domorodnosti kormorana, o njegovi domnevni množični gnezditvi ter škodljivosti in odvračanju pozornosti od glavnih problemov ogroženosti rib v Sloveniji, kar seveda sproža močne dvome o sposobnosti in namerah trenutnih upravljalcev rib,« meni Kmecl.
Kot še navajajo v društvu, ribe ogroža predvsem preseljevanje iz enega porečja v drugo in naseljevanje tujerodnih vrst, ki ga izvajajo trenutni upravljalci voda. Bolj kot kormorani pa so problem tudi zajezitve, regulacije rek in onesnaževanje voda.
Niso pripravljeni plačevati dragih koncesij
Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije, pa pravi, da so ribiči nad takšnimi neresničnimi in zavajajočimi izjavami zgroženi. »Iz povedanega izhaja popolno nepoznavanje ribiškega načrtovanja in upravljanja rib, ki že dolgo ni več v domeni ribičev, temveč države. Tisto, kar je dejansko treba priznati našim ribiškim predhodnikom, je, da jim je uspelo kljub nespametnim človeškim posegom v vodotoke vsaj v obdobju pred obilnim plenjenjem kormorana ohraniti stalež domorodnih ribjih vrst na zavidljivi ravni.
Kormoran je dokazljivo plenilska vrsta, ki ni več številčno ogrožena in povzroča, ne samo v naši državi, temveč tudi širše, nepopravljivo škodo. Zato od države pričakujemo dolgoročne ukrepe. Dokler rešitev ne bo, pa ribiči nismo več pripravljeni plačevati koncesijskih in drugih dajatev za ribiško upravljanje praznih voda,« opozarja prvi mož ribiške zveze. Na to, da bi država morala ukrepati, opozarjajo tudi v zavodu za ribištvo, saj je ribištvo pomembno tudi za turizem. »Tisti, ki prihajajo k nam z namenom, da bodo lovili ribe, so petičneži, ki pri nas pustijo tudi nemalo denarja,« pravi direktor zavoda Dejan Pehar.
Na dan pomorjenih več sto ton rib
Ribiška družina Celje pa je že pripravila poročilo o škodi, ki so jo povzročili kormorani. Ti so se zaradi zamrznjenih potokov in jezer na Celjskem osredotočili predvsem na reko Savinjo.
»Napadali so tudi večje ribe. V glavnem podusti, platnice in mrene, velike do 40 centimetrov, ki so bile prevelike, da bi jih odnesli. Zato so jih le poškodovali in nakljuvali, ribe pa so seveda poginile,« pravi predsednik Ribiške družine Celje Štefan Zidanšek. Kot dodaja, med Celjem in Laškim prenočuje okoli 400 kormoranov. »En sam na dan poje okoli pol kilograma rib in hitro se da izračunati, da to dnevno pomeni 200 kilogramov, na mesec pa že nekaj ton,« še pove Zidanšek, ki od države pričakuje, da bodo pri plačilu dragih koncesijskih dajatev deležni olajšav.
