Slaba dva meseca pred plebiscitom o samostojni Sloveniji, 26. oktobra leta 1990, se je v Slovenj Gradcu rodila Ilka Štuhec. Ime na i je dobila je po očetu Igorju, starejša sestra Dora pa po mami Darji. Alpsko smučanje ji je od samih začetkov pomenilo vse, bila mu je povsem predana od otroških let naprej. Mariborčanka je bila izjemno nadarjena športnica. S številko 146 je na svoji prvi tekmi pod okriljem Mednarodne smučarske organizacije zmagala, na prvi tekmi evropskega pokala je bila takoj dvanajsta. Njena strma pot napredka se je nadaljevala leta 2007, ko je v Flachauu postala svetovna mladinska prvakinja v slalomu in kombinaciji, leto kasneje v Formigalu še v smuku. Kot mladoletnica je na pripravah v Čilu grdo padla, si strgala vse kolenske stranske in prednje vezi ter poškodovala meniskus. Prestala je pet operacij in več let rehabilitacij, ki so jo oddaljile od vrha ter pahnile v rezultatsko brezno.
Januarja pred štirimi leti smo se z Ilko Štuhec v Cortini d'Ampezzo pogovarjali v hotelu, kjer prebiva med tekmami v mondenem dolomitskem alpskem smučarskem središču. V smuku je zasedla 31. mesto, naslednji dan jo je čakal superveleslalom, na katerem je bila 33. Nekajkrat je pod mogočno Tofano prišla mimo njena mama Darja Črnko, ki jo spremlja na vsakem koraku. Ni prisedla. Imela je svoj posel, le malce je pogledala, ali je s hčerko vse v redu.
Pomagal Ante Kostelić
Tedaj 22-letna športnica je bila ves čas nasmejana. Naključni mimoidoči bi pomislil, da uživa na počitnicah kot številni drugi turisti. Slabše uvrstitve od pričakovanj ji niso vzele volje in potrpljenja. Dejala je, da ima za seboj toliko operacij kolen in rehabilitacij, da so tekme najlepši del smučarskega posla. Spomnila se je, kako sta z mamo v iskanju ortopeda hodili od Poncija do Pilata. Želeli sta najti strokovnjaka, ki mu bosta zaupali, da bo koleno pripravil do stanja, da se bo lahko tudi pri članicah približala uspehom iz mlajših kategorij. V težkih trenutkih jima je nepričakovano pomagal Hrvat Ante Kostelić. Svetoval jima je, naj gresta v Švico. V Bernu sta našli specialista, ki sta ga iskali. In ga plačali. Zneski so bili visoki, denarja ni bilo nikoli dovolj. Ilka Štuhec je bila tistega 19. januarja 2013 na italijanskem severu videti kot zasvojena hazarderka, ki verjame v glavni dobitek, a tone v finančni prepad.
Tedaj so bili časi, ko je bila Tina Maze na vrhuncu športne poti, ko je postavljala mejnike slovenskega športa ter alpskega smučanja nasploh. Črnjanka in Mariborčanka nista bili nikoli prijateljici. Prej kaj drugega. Alpsko smučanje je individualni šport, v katerem ne potrebuješ prijateljev, da uspeš. Čeprav je Ilka Štuhec v tistih letih doživela številna športna razočaranja, je vztrajala na svoji poti. Kmalu je debitirala na članskem svetovnem prvenstvu v Schladmingu in olimpijskih igrah v Sočiju.
Vsak preboj na vrh je edinstven in takšen je bil tudi pri Ilki Štuhec. Zgodil se je, ko je smučarka ASK Branika sestavila ekipo, ki je sledila le enemu cilju, kako tekmovalko pripeljati na vrh. Z mamo sta ob pravem času potrkali na vrata trenerja Grege Koštomaja, ki ni bil zadovoljen s službo v Bolgariji. Priključila se je še kineziologinja Anja Šešum. Slednja opravlja več funkcij. Med drugim se z Ilko občasno usede v veslaški čoln in nabirata kondicijo z veslanjem po Dravi. Sestavila se je ekipa, ki se je na začetku te sezone na presenečenje vseh povzpela na vrh sveta.
Preveč obremenjena s preteklostjo
Preboj med najboljše je imel le eno pomanjkljivost. Da se je ves čas posvečala le smuku in superveleslalomu, medtem ko je slalom in veleslalom potisnila na stranski tir. Svojo odločitev je utemeljevala z dejstvom, da imajo hitre discipline pred tekmami številne treninge, na katerih je maksimalno poskrbljeno za vse, česar si na svoji poti na treningih ni mogla privoščiti. Poslušala je očitke, da je sicer drzna, da pa je pozabila vijugati, ker jo je po letih premora prehitel smučarski napredek.
Odločilni trenutek preboja Ilke Štuhec na mesto ta čas najboljše tekmovalke v smuku se je zgodil pred sezono 2015/16. Tedaj slovenska alpska smučarska reprezentanca ni sestavila ekipe v hitrih disciplinah, zato se je Ilka z novo ekipo hipoma odločila, da bo vseeno odpotovala na poletni trening v Čile. Stroški so bili visoki, trening pa je z enoletno zamudo obrodil sadove. Kot je prejšnji mesec v intervjuju za Dnevnik povedal Grega Koštomaj, je bil eden glavnih razlogov za kasnejši preboj, da ni imela prazne glave. Preveč je bila obremenjena s preteklostjo in dolgovi sedanjosti.
Besede Koštomaja nam je pred začetkom lanske sezone v intervjuju potrdila tudi Ilka Štuhec. »Samostojna pot je izredno utrujajoča. Gledaš na vsak evro. Koliko bodo stali apartma, vozovnice, hrana… Stroški se kopičijo, hkrati pa ne veš, kako jim boš kos. Posledično se vznemirjaš. Narediti moraš vse, da o teh stvareh ne razmišljaš, saj te lahko sesujejo,« je odkrito priznala. Pristavila je, da bi bila najboljša injekcija dober rezultat, ne pa metanje polen pod noge. Mislila je na izjave Andree Massija, ki je dejal, da je največji problem slovenskega alpskega smučanja Ilka Štuhec. Odgovorila je, da je morda to njegov problem, da pa sama vselej ponosno tekmuje za Slovenijo.
Svetla prihodnost
Čeprav se ni povsem približala najboljšim, je Ilka Štuhec v minuli sezoni močno rezultatsko napredovala. Dosežka v Cortini, kjer je bila lanskega januarja 17. in 13., lepo kažeta, kako so se v Dolomitih in nasploh v karieri postopno izboljševali rezultati. V tej sezoni pa je naredila rezultatski troskok. Zmagala je na petih tekmah svetovnega pokala, in sicer v treh različnih disciplinah. Dosežki v Cortini? Tretja v smuku in prva v superveleslalomu. Še prej pa je bila dvakrat prva na smuku v kanadskem višavju ter po enkrat v smuku in alpski kombinaciji v francoskih Alpah. Veličastni dosežki, s katerimi je trenutno vodilna v skupnem smukaškem in kombinacijskem seštevku svetovnega pokala, tretja v superveleslalomskem ter četrta v skupnem. Z uspehi si je Štajerka tudi finančno opomogla, saj je zgolj z nagradami v tej sezoni zaslužila skoraj četrt milijona evrov.
Ilka Štuhec torej ni potonila, temveč se je iz upa prelevila v trofejno športnico. Zadela je glavni dobitek. S petimi zmagami je postala druga najuspešnejša slovenska alpska smučarka vseh časov v eni sezoni. Petkrat je v svoji sanjski sezoni v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zmagal le še Rok Petrovič, Tina Maze v rekordni 2012/13 kar enajstkrat. Slovenijo je znova postavila na zemljevid smučarskih in športnih velesil.
Štajerka ima pred seboj lepo prihodnost. Do kam lahko sežejo njeni uspehi, ne ve nihče. Ukvarja se namreč z enim najbolj brezkompromisnih športov, pri katerih padci z več kot 100 kilometri na uro puščajo posledice. Nihče ne dvomi, da ima še rezerve. Predvsem v obeh tehničnih disciplinah. Tako v slalomu kot veleslalomu je v tej sezoni dosegla svoje najboljše rezultate, s katerimi je pokazala, da se lahko tudi v obeh tehničnih disciplinah vsaj približa vrhu, če ga ne celo doseže.
Trenutno pa je, kot rečeno v uvodu, na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu pred prvim res velikim izzivom kariere. V superveleslalomu in alpski kombinaciji mu – ob rahli športni smoli – ni bila kos. A njen zlati trenutek prihaja jutri, v paradnem smuku.
