Vse čestitke režiserki proslave gospe mag. Nedi R. Bric in še posebno slavnostnemu govorcu Vinku Möderndorferju za boleče razkritje naše realnosti.

Gledajoč prenos proslave sem bil ponosen, da sem Slovenec, kljub vsem egoističnim mahinacijam posameznih sonarodnjakov. Edino, česar nisem razumel, je bilo to, zakaj je bila kamera tako radodarna do ljudi v prvi vrsti, saj kljub barvnemu televizorju nisem opazil rdečice na njihovih obrazih.

Asociacije so čudna zadeva. Spomnil sem se šale iz davnih časov, ko je naš Kardelj hotel osebno ugotoviti, kakšno je mnenje ljudstva o njegovih samoupravnih pogruntavščinah. Odšel je inkognito z dvema gorilama na mestni avtobus, da prisluhne glasu ljudstva. V gneči je sopotnik poleg Kardelja zatulil in ga mahnil po obrazu. Drugi potnik, ki je opazil dogodek, se je prerinil do Kardelja in ga tudi udaril. Gorili sta prijeli oba pretepača, ki sta na zaslišanju podala svoji izjavi. Prvi je razložil, da mu je sopotnik, ki ga ni poznal, stopil na kurje oko. To ga je tako zabolelo, da je udaril povzročitelja. Drugi pa je izrekel usodni stavek: »Mislil sem, da se je začelo.« Prvi je lahko vstal in odšel, drugi je pa še precej časa sedel.

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani