Tako je to pač v demokraciji. Vsa glasovanja, od parlamentarnih volitev do televizijskih talent šovov, so vselej tekmovanja v priljubljenosti, saj o zmagovalcih in poražencih odločajo neobjektivna navijaška čustva.
A ker je NBA v svojem bistvu predvsem dober šov in gre še posebej na tekmi All Stars bolj za množično zabavo kot za šport, se je zdela navijaškost pri izbiri nastopajočih povsem logična. Še zlasti, ker so ljubitelji košarke v NBA zaradi zvezdniškega sistema v prve peterke praviloma res izbirali najboljše košarkarje v ligi, in ne zgolj najboljših posameznikov svojih priljubljenih klubov, kakor bi to verjetno počeli evropski lokalpatrioti. Le tu pa tam so znali mesto v začetni peterki nezasluženo podariti poškodovanemu ali od let načetemu zvezdniku; a tudi to ni bilo vedno napačno, saj je na podoben način nekoč na tekmi vseh zvezd zaigral tudi Magic Johnson, potem ko je zaradi okužbe z virusom HIV že prenehal z igranjem.
Prve težave pri izboru so se v bistvu začele šele z globalizacijo lige. Ko so namreč pravico do glasovanja dobili košarkarski navijači po vsem svetu, je nenadoma največ glasov osvojil kitajski velikan Yao Ming. A tudi takrat se ni nihče pretirano vznemirjal. Malo zato, ker je bil Yao Ming odličen košarkar, malo pa tudi zato, ker je bil kitajski trg za NBA seveda preveč pomemben, da bi si kdo upal jasno in glasno podvomiti o tem, da si Yao res zasluži takšno čast. Sploh pa so si v vodstvu lige najbrž domišljali, da po Yau še dolgo ne bodo imeli tako priljubljenega zvezdnika NBA iz tako velike države.
No, vsekakor si niso mogli misliti, da bodo naposled prisiljeni opustiti demokracijo zaradi igralca z imenom Zaza Pachulia.
Zaza je igralec, ki bi težko dobil mesto v prvi peterki malo resnejšega evropskega moštva, kljub temu pa je lansko leto skorajda končal v prvi peterki tekme All Stars in le nekaj tisoč glasov mu je zmanjkalo, pa bi na tekmi zvezd zaigral skupaj z LeBronom Jamesom, Stephom Curryjem in Kevinom Durantom! Ali kar namesto enega izmed njih.
Lahko si mislite, da se je vodstvu lige kar malo stemnilo pred očmi, saj je to tako, kot bi za predsednika ZDA izvolili, kaj jaz vem, Donalda Trumpa. Z glasovi iz Gruzije. Pravzaprav so bili sprva vsi v šoku in niso natančno vedeli, kaj se dogaja. Najprej so seveda pomislili, da se jim ponavlja zgodba z Yaom, vendar so nato s pomočjo Wikipedije ugotovili, da ima Gruzija komajda štiri in pol milijone prebivalcev in da je teoretično nemogoče, da bi imel tam kdorkoli, ki ni predsednik države, milijon in pol zvestih volilcev. Z računalnikom in internetom.
Tako so v paniki za vmešavanje v demokratične volitve All Stars že skoraj obtožili Vladimirja Putina in njegove hekerje, potem pa se je le razvedelo, da so Gruzijci v domovini izvedli domoljubno trženjsko akcijo, nekakšno košarkarsko inačico akcije Kupujmo gruzijsko, s katero so se namenili svojega ljubega Zazo, najboljšega gruzijskega košarkarja vseh časov, spraviti tja, kamor je po njihovem mnenju spadal. Na tekmo All Stars. V ta domoljubni namen so tako na odprtih volitvah države NBA po dekretu vsi Gruzijci glasovali za Zazo Pachulia.
Tako je to pač v globalnem kapitalizmu. Tu in tam se najde tudi kakšna država, ki ji gre prosti trg, ki pravi, da so najboljši siri švicarski, najboljša čokolada belgijska, najboljši košarkarji pa ameriški, na živce in bi rada po svoje regulirala stvari tako, da bi njeni državljani zaužili še kaj neuvožene, domače robe.
Američani so se tako znašli pred hudo dilemo: ali ohraniti demokracijo in izbiro še naprej zaupati navijačem ter s tem tvegati izpad dohodka, ki bi neizogibno sledil, če bi privolili v to, da jim zvezdnike izbirajo zdaj v tej, zdaj v oni gruziji, ali pa si priznati, da demokracija ne deluje več v njihovo korist in jo preprosto ukiniti. In kadar se Američani odločajo med demokracijo in denarjem, običajno izberejo denar.
Tako so letos v ligi NBA demokracijo strogo regulirali in so člane prve peterke skupaj izbirali navijači, igralci in trenerji. A tudi ta sistem, kot vsi pred njim, se ni izkazal za popolnega in je že prvo leto postregel z neumnostjo, saj v prvo peterko zaradi premajhnega števila glasov navijačev ni bil izbran Russell Westbrook, ki so ga na prvo mesto postavili tako trenerji kot igralci in ki je po vseh statističnih kazalcih daleč najboljši igralec letošnje sezone.
A tako je to s temi sistemi. Noben ni popoln in vsako nekritično navduševanje nad tem ali onim družbenim sistemom je skrajno bedasto. Kljub temu zgodba All Stars lepo priča o tem, da demokracija občasno zataji in namesto Russlla Westbrooka izbere Jamesa Hardena, da lahko globalni kapitalizem Yaa Minga postavi pred Tima Duncana, a da je le patriotizem tako zelo neumen, da bi med najboljšo deseterico lige uvrstil Donalda Trumpa. Pardon, Zazo Pachulia.
